ruske oblasti
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Nove žrtve torkove eksplozije
12. 08. 2000 00.00
Število žrtev torkove eksplozije v Moskvi se je povečalo na 10, saj sta ponoči v bolnišnici umrli še dve osebi. V bombnem napadu v podzemnem podhodu v središču Moskve je bilo ranjenih 90 ljudi, veliko jih je še v kritičnem stanju. Na kraju eksplozije je bomba ubila sedem ljudi, osem jih je umrlo kasneje zaradi hudih opeklin.
Motiv torkovega napada v Moskvi ekonomski?
11. 08. 2000 00.00
Tri dni po bombnem atentatu v središču Moskve, v katerem je v torek umrlo osem ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, je 19 ljudi še vedno v kritičnem stanju, 56 drugih oseb pa je v bolnišnici, so danes sporočile mestne službe za izredne razmere. Identiteta ene smrtne žrtve še vedno ni znana. Komandant Khattab, podpredsednik mudžahedinskega komandnega sveta je zanikal kakršnokoli zvezo z eksplozijo bombe v Moskvi. Khattab je izjavil, da so taka povezovanja Putinova taktika, da bi obtožil mudžahedine terorističnih aktivnosti in pridobil podporo javnosti za 'protiteroristično čiščenje' v Čečeniji.
Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Zaostrene razmere v Groznem
24. 07. 2000 21.57
V napadu čečenskih upornikov v Groznem so bili danes ubiti trije ruski policisti, pripadniki elitnih enot ruskega notranjega ministrstva, 17 pa je bilo ranjenih, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na ruske oblasti v Čečeniji.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.
Rusi zaplenili radioaktivni zabojnik
19. 07. 2000 12.28
Ruske oblasti so v St. Peterburgu zaplenile sod z radioaktivnimi snovmi, ki je bil na poti v Kazahstan. Na sodu, po uradnih podatkih naj bi vseboval odpadke iz železa, so namerili sedemkrat večjo radioaktivnost od dovoljene, je včeraj poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Babicki prejel nagrado OVSE
07. 07. 2000 08.02
Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je včeraj v Bukarešti podelila nagrado za novinarstvo in demokracijo ruskemu novinarju Andreju Babickemu. Ker je ta v hišnem priporu v Moskvi, je nagrado prevzela njegova soproga Ljudmila.
Ruski odzivi na izpustitev Gusinskega
17. 06. 2000 13.12
Ruski politični predstavniki so danes pozitivno sprejeli vest o izpustitvi znanega ruskega medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki so ga oblasti včeraj izpustile iz zapora pod pogojem, da ne bo zapustil Rusije.
Napad na ruske vojake
31. 05. 2000 20.51
V Volvogradu na jugu Rusije je bil v bombni eksploziji ubit vojak, trije so ranjeni. Bomba je bila podtaknjena v bližini vojaškega oporišča. Policija meni, da so jo sprožili z daljinskim upravljalcem. Uradno še ni znano, kdo naj bi bombo podtaknil, predstavniki mestnih oblasti pa so prepričani, da gre za teroristični napad čečenskih upornikov.
Novi napadi čečenskih upornikov
28. 05. 2000 13.10
Ruske oblasti so potrdile sobotni napad čečenskih upornikov na ruske vojake v bližini glavnega čečenskega mesta Grozni. Sporočile so še, da so bili v spopadih ubiti trije vojaki in ne 16, kot so poročali uporniki. Tiskovna agencija Itar-Tass je poročala, da sta bila ubita dva pripadnika paravojaške policije OMON ter ruski vojak.
Pomilostitev za 120.000 zapornikov
26. 05. 2000 16.11
Ruski parlament je danes sprejel odločitev o pomilostitvi 120.000 zapornikov. Poslanci v dumi so v tretjem branju soglasno glasovali za pomilostitev. Povod zanjo je bila 55. obletnica ruske zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni.
Čečenski uporniki napadli civiliste?
12. 05. 2000 15.16
Na hribovitem jugovzhodu Čečenije so v današnji eksploziji avtobusa življenje izgubili trije civilisti, 18 pa je bilo ranjenih. Eksplozijo naj bi povzročila daljinsko vodena bomba.
Siloviti spopadi med ruskimi in čečenskimi silami
10. 05. 2000 13.26
Na območju jugozahodno od Groznega danes potekajo siloviti spopadi med ruskimi silami in čečenskimi borci, ruska letala pa so bombardirala uporniške položaje v dolinah Arguna in Vedena. Čečenski uporniki so v zadnjih 24 urah dvanajstkrat napadli ruske položaje. Po navedbah čečenskih upornikov so v napadu na območju kraja Alero ubili 34 ruskih vojakov, Rusi pa so te trditve zanikali.
Rusko posredovanje na pogajanjih
28. 04. 2000 11.47
Rusija bo na Bližnji vzhod poslala posebnega odposlanca, ki bo skušal posredovati pri oživitvi mirovnih pogajanj med Izraelom in Sirijo, je danes sporočil ruski veleposlanik Mihail Bogdanov v Jeruzalemu. Odposlanec se bo srečal z izraelskimi oblastmi, obiskal pa bo tudi Damask in Bejrut.
Novi letalski napadi v Čečeniji
07. 04. 2000 17.40
Iz Čečenije poročajo o novih letalskih napadih na položaje upornikov v goratem področju pokrajine. Ruske oblasti že dlje časa razglašajo, da v celoti nadzorujejo ozemlje Čečenije, zadnji napadi gverilskih skupin čečenskih upornikov pa kažejo drugačno sliko, saj so ruske sile v zadnjem tednu utrpele večje izgube.
Putin zavrnil srečanje z Robinsonovo
03. 04. 2000 21.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je po dvodnevnem obisku na Severnem Kavkazu danes prispela na krajši obisk v Moskvo, kjer se je z visokimi ruskimi predstavniki pogovarjala o razmerah v Čečeniji.
Robinsonova v Čečeniji
02. 04. 2000 18.03
Ruske oblasti visoki komisarki ZN za človekove pravice Mary Robinson med današnjim obiskom v Groznem niso dovolile obiskati zapora PAP-1, kjer po poročilu Amnesty Internationala kršijo človekove pravice. Robinsonovo so ruski gostitelji tako peljali na ogled nekaj celic v poslopju vojaške uprave v Groznem.
Rušajlo v Čečeniji
29. 03. 2000 16.42
Ruski minister za notranje zadeve Vladimir Rušajlo je danes prispel v Čečenijo ter napovedal, da si bo prizadeval za zlom upornikov ter zajetje poveljnikov čečenskih uporniških enot. Voditelji držav na Severnem Kavkazu pa so pozvali vlado v Moskvi, naj začne s pogovori s čečenskim voditeljem Aslanom Mahadovom, saj je po njihovem mnenju čas za konec vojaške kampanje.
Čestitke zavezniku opozicije
28. 03. 2000 15.19
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru čestital novoizvoljenemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za zmago na volitvah. Čestitkam se je pridružil tudi podpredsednik Al Gore, oba s Clintonom pa sta v izjavah za javnost poudarila, da so bile nedeljske volitve pomemben mejnik v razvoju demokratične Rusije. Clinton je poudaril velik pomen, ki ga ima utrjevanje ruske demokracije in poglabljanje njenih mednarodnih odnosov.
EU zaskrbljena nad razmerami v Čečeniji
20. 03. 2000 17.02
Zunanji ministri Evropske unije so danes na zasedanju v Bruslju ponovili globoko zaskrbljenost nad razmerami v Čečeniji ter ruske oblasti znova pozvali, naj takoj ukrepajo v smeri mirnega reševanja konflikta.
Neposredna ruska oblast v Čečeniji?
13. 03. 2000 19.30
Oblasti v Moskvi ne izključujejo možnosti neposredne ruske oblasti v Čečeniji, ki naj bi jo uvedli po predsedniških volitvah konec marca, je po današnjem sestanku z vršilcem dolžnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina sporočil njegov svetovalec Sergej Jastržembski.
Nova žrtev med ruskimi podjetniki
11. 03. 2000 18.15
V drugem največjem ruskem mestu St. Peterburgu so neznanci sinoči umorili tamkajšnjega podjetnika Dmitrija Varvarina.
Rusija potrdila smrt 84 padalcev
09. 03. 2000 21.31
Ruske sile so si danes utrle pot na obronke gorovja na jugu Čečenije ter skušale blokirati upornike. Komercialna televizija NTV je prikazala posnetke, na katerih elitne enote ruske vojske napadajo vas Komsomolskaje na začetku doline Argun, ki je izhodišče do položajev zadnjih čečenskih upornikov. Oblasti v Moskvi trdijo, da je organizirano uporništvo že zatrto, vendar ponovni napadi v nižinah ter izgube med ruskimi vojaki zbujajo dvome v trditve, da so uporniki praktične že premagani.
V Čečeniji tudi predsednik RK
03. 03. 2000 16.22
Dva strokovnjaka Sveta Evrope (SE) za človekove pravice bosta sodelovala v posebni misiji ruskega predsednika za Čečenijo, je danes sporočil moskovski posebni odposlanec za človekove pravice za Čečenijo Vladimir Kalamanov. Pojasnil je, da bosta imela enake naloge kot vsi ostali sodelavci na tem področju. Obenenem je poudaril, da strokovnjakoma ne bodo omejevali svobode gibanja. Glavni urad v Čečeniji bodo odprli v kraju Znamenskoje ob reki Terek.
Kremelj se noče pogajati
02. 03. 2000 17.41
Ruske oblasti so odločno zavrnile današnji predlog čečenskega predsednika Aslana Mashadova o začetku pogajanj glede čečenskega vprašanja. Iz Kremlja tudi sporočajo, da se zavzemajo za pogajanja, vendar le prek odvetnikov in predstavnikov notranjega ministrstva, ki vodijo kazensko preiskavo proti Mashadovu.
Babicki razkril svojo zgodbo
01. 03. 2000 20.55
Rusko notranje ministrstvo je novinarja radia Svoboda Andreja Babickega povabilo na prvo zaslišanje. Sumijo ga sodelovanja z uporniškimi Čečeni, Babicki pa je ruske oblasti razburil predvsem zaradi javnih izjav, v katerih je opisal mučenje ujetih Čečenov v posebnih taboriščih.