samodejna
Izstrelili vesoljsko sondo Contour
03. 07. 2002 00.00
Po dvodnevni preložitvi so v torek zvečer iz letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi izstrelili tristopenjsko ameriško nosilno raketo delta 2, ki je na tretjini poti do Lune utirila sondo Contour.
Progres M1-8 se je združil z MVP
25. 03. 2002 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M1-8, ki so jo izstrelili v četrtek, se je sinoči ob 23.58 po moskovskem času približno 400 kilometrov nad Srednjo Azijo uspešno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Na Marsu velike zaloge vode?
03. 03. 2002 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja), ki so jo izstrelili aprila lani in ki od oktobra kroži okoli Marsa, je na njegovem južnem polu na območju premera približno 640 kilometrov odkrila znatno količino vodika.
Galileo, vesoljski Kolumb, se poslavlja
24. 01. 2002 00.00
Najuspešnejša vesoljska sonda Galileo je na koncu svoje dolge poti med katero je zbrala ogromno podatkov, ki so v marsičem precej odstrli zastore neskončnih skrivnosti vesolja. Po dobrih 13-ih letih bo Galileo končal na planetu, ki ga je spremljal več kot 7 let, na Jupitru.
Zadnje fotografiranje lune Io spodletelo
18. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo v četrtek letela mimo njegove lune Io in se ji približala na rekordno majhno razdaljo 101 kilometer, vendar sta ji fotografiranje in zbiranje znanstvenih podatkov o tem nebesnem telesu spodletela.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Prva samodejna izstrelitev
21. 12. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur davi ob 7.00 po moskovskem času izstrelili lahko dvostopenjsko nosilno raketo ciklon 2 s satelitom Kosmos 2383
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Progres M1-7 se je združil z MVP
29. 11. 2001 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M1-7, ki so jo izstrelili v ponedeljek, se je včeraj ob 22.43 po moskovskem času uspešno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Progres M-45 se je ločil od MVP
22. 11. 2001 00.00
Iz Centra za upravljanje vesoljskih poletov (CUP)v Koroljovu so sporočili, da se je ob 19.12 po moskovskem času od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločila ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M-45.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Progres M-SO1 ločili od MVP
27. 09. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov v Koroljovu so sporočili, da se je ruska samodejna vesoljska ladja Progres M-SO1 v sredo ločila od Mednarodne vesoljske postaje. Ladjo so pozneje iztirili in je predvidoma nad Tihim oceanom zgorela.
NASA objavila fotografije kometa Borrelly
26. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je (sinoči) objavila fotografije kometa Borrelly, ki jih je posnela ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1).
Uspešno mimo kometa Borrelly
24. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 (Globoko vesolje 1) je v nedeljo (danes po srednjeevropskem času) s hitrostjo 16,5 kilometra na sekundo letela skozi komo kometa Borrelly in ga z razdalje 2200 kilometrov fotografirala.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Težave Stardusta z računalnikom
19. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki bo po načrtu leta 2004 zbrala vzorce kometa Wild 2, ima težave z računalnikom. Sonda je 15. januarja letos letela mimo Zemlje. Tako si je povečala hitrost in popravila tirnico. Nadzorniki poleta na Zemlji so ugotovili, da računalnik sonde daje nepotrebna povelja za vključitev raketnih motorjev za usmerjanje.
Sonda Near Shoemaker pristala na Erosu
13. 02. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR Shoemaker je nekaj po 21. uri po srednjeevropskem času pristala na planetoidu (asteroidu) 433 Eros in na Zemlji še naprej sprejemajo njen signal in fotografije. Signal potuje do Zemlje 17 minut in pol. Sonda, vredna 122 milijonov dolarjev, ni bila opremljena za pristanek, zato je direktor odprave Robert Farquhar skupaj z drugimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki pred pristankom trdil, da ima vesoljsko plovilo le en odstotek možnosti, da bo pristanek preživelo.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Cassini letel mimo Jupitra
30. 12. 2000 00.00
Mimo Jupitra je v soboto ob 11.12 po srednjeevropskem času letela ameriško-evropska samodejna sonda Cassini, ki se je planetu približala na približno 9,7 milijona kilometrov. Šlo je predvsem za pospeševalni manever, s pomočjo katerega bo sonda že julija 2004 lahko dosegla Saturn.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.