samodejna
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Progress M1-2 se je združil z Mirom
28. 04. 2000 07.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-2 se je sinoči uspešno združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Novico je sporočila ruska tiskovna agencija Interfaks. V krogih vesoljskih strokovnjakov se je izvedelo, da je prišlo do združitve v četrtek ob 23.28 in 47 sekund po srednjeevropskem času.
Ladja Progress M1-1 zgorela
27. 04. 2000 16.50
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1, ki je bila skoraj tri mesece združena z orbitalno znanstveno postajo Mir, se je sinoči ob 20.33 po moskovskem času od postaje ločila in po zaviranju vstopila v gostejše plasti ozračja, kjer je zgorela.
NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope
10. 03. 2000 11.09
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.
NEAR v novi orbiti Erosa
06. 03. 2000 18.37
Ameriška samodejna raziskovalna vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous), ki kroži okoli planetoida (asteroida) Eros, je 3. marca, po 22 sekund dolgem delovanju glavnega raketnega motorja, spremenila svojo orbito in se zdaj giblje po krožnem tiru, katerega središče je približno 200 kilometrov oddaljeno težišče Erosa.
Miru zvišali orbito
07. 02. 2000 16.16
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 je izvedla prvega od treh manevrov, potrebnih za zvišanje orbite orbitalne znanstvene postaje Mir za 40 kilometrov.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
NEAR se bliža Erosu
26. 01. 2000 08.30
Ameriška samodejna vesoljska sonda NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvou) se približuje planetoidu (asteroidu) Eros in ga periodično fotografira.
Najpodrobnejše fotografije Neptuna in Titana
25. 01. 2000 08.16
S pomočjo enega od 10-metrskih teleskopov observatorija Keck na Havajskih otokih so dobili doslej najbolj podrobne slike Neptuna in Titana, največjega satelita Saturna.
Na Haronu našli led
10. 01. 2000 20.52
Ameriška znanstvena revija Science je objavila članek, v katerem astronomi iz Kalifornijskega inštituta za tehnologijo iz Univerze Nevada sporočajo o odkritju kristalne vode in zmrznjenega amoniaka na Haronu, naravnem satelitu planeta Plutona.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Odkrili šest novih planetov
01. 12. 1999 11.13
Skupina astronomov je odkrila šest novih planetov, ki krožijo okoli 65 do 192 milijonov svetlobnih let oddaljenih zvezd približno enake velikosti, starosti in svetilnosti.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
Sonda s plutonijem leti proti Zemlji
16. 08. 1999 08.32
V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.
Lunar Prospector strmoglavil na Luno
31. 07. 1999 17.34
Ameriška samodejna sonda Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec) je predvidoma ob 11.52 in dve sekundi po srednjeevropskem času strmoglavila v dno kraterja na izbranem področju na južnem tečaju Lune, kjer je po spoznanjih zadnjih let pod površjem veliko zmrznjene vode.
Deep Space 1 ob planetoidu 9969 Braille
29. 07. 1999 12.07
Ameriška samodejna vesoljska sonda Deep Space 1 je davi predvidoma ob 6.46 po srednjeevropskem času po predhodnih podatkih uspešno letela manj kot 25 kilometrov mimo planetoida 9969 Braille.
Progress M-41 se je ločil od Mira
17. 07. 1999 20.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je popoldne ob 13.20 po srednjeevropskem času ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Odpravljanje napake v jedrski elektrarni Krško
10. 06. 1999 22.44
V jedrski elektrarni Krško odpravljajo napako na glavnem regulacijskem ventilu, ki uravnava nivo vode v uparjalniku. Po besedah strokovnjakov je bila samodejna zaustavitev varna in brez vplivov na okolje.
Združitev Progressa M-41 z Mirom
04. 04. 1999 19.26
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M-41 se je ob 14. uri 46 minut in 49 sekund po srednjeevropskem času dotaknila in nato samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Izstreljena raketa delta 2
08. 02. 1999 18.15
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo ob 22.04 in 15,238 sekunde po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi zaradi tehničnih težav z rampe 17A uspešno izstrelili tristopenjsko nosilno raketo delta 2. Z raketo je krenila na sedem let dolgo potovanje do kometa in nazaj ameriška samodejna sonda Stardust (Zvezdni prah), ki bo od marca do maja 2000 in od julija do decembra 2002 zbirala vzorce medzvezdnega prahu.
Izstreljena raketa delta 2
08. 02. 1999 13.59
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so v nedeljo ob 22.04 in 15,238 sekunde po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi zaradi tehničnih težav z rampe 17A uspešno izstrelili tristopenjsko nosilno raketo delta 2.
Japonska sonda okoli Marsa štiri leta kasneje
13. 01. 1999 16.41
Japonska samodejna vesoljska sonda Nozomi (Upanje) bo zaradi pomanjkanja goriva prispela k Marsu štiri leta kasneje kot so načrtovali.
Mars Climate Orbiter na poti proti Marsu
12. 12. 1998 11.07
Ameriška samodejna sonda Mars Climate Orbiter (MCO), ki so jo izstrelili na vesoljskem izstrelišču v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi sinoči ob 19.45 in 51 sekund po srednjeevropskem času, se je po 47 minutah nad Indijskim oceanom uspešno ločila od tretje stopnje nosilne rakete delta 2 in je na poti proti Marsu.
Progres M-39 se je ločil od Mira
12. 08. 1998 15.40
Ob 11.28 po srednjeevropskem času se je od orbitalne znanstvene postaje Mir ločila samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M-39, je poročal ruski radio Radio Rossiji.
Progres M 39 se je uspešno združil z Mirom
18. 05. 1998 08.55
Z orbitalno znanstveno postajo Mir se je uspešno združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 39, poroča ruski radio Radio Rossiji.
Cassini letel mimo Venere
27. 04. 1998 10.14
Ameriško-evropska samodejna sonda Cassini je včeraj nekaj pred 16. uro po srednjeevropskem času letela približno 284 km mimo Venere in tako pridobila del potrebne hitrosti za svojo dolgo in zapleteno pot, ki jo bo v juliju 2004 pripeljala k Saturnu.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.