samooskrba
Nas čaka prehranska draginja?
10. 03. 2022 10.30
Napadi na ukrajinska mesta ob črnomorski obali, kjer ležijo pomembna pristanišča, bi lahko popolnoma prerezali tokove pšenice, sončničnega olja, pa tudi gnojil, od katerih je vsa Evropa močno odvisna. To pa je lahko neposreden udarec vsej prehranski verigi, od kmeta do kupca, tudi v Sloveniji. Trenutno je kmete najbolj prizadela rast cen gnojil: z lanskih 200 evrov so letos poskočila že na okoli 800 evrov. Podražitve repromaterialov in težave v dobavnih verigah pa se bodo prelile tudi v končne cene. Košarica 14 osnovnih živil je že zdaj za skoraj 5,5 odstotka dražja, kot je bila poleti. Nekateri proizvajalci pa že napovedujejo rekordne cene svinjine in govedine.
Prva nestrankarska lista v slovenski zgodovini zbira podpise za nastop na parlamentarnih volitvah
03. 03. 2022 00.15
Nestrankarska ljudska lista civilno-družbenega povezovalnega gibanja Zdrava družba je potrdila pričetek zbiranja podpisov podpore za nastop na državnozborskih volitvah. V Sloveniji bo prvič uporabljena procedura, ki jo opredeljuje 44. člen Zakona o volitvah v Državni zbor, da lahko na volitvah predlagajo listo tudi volivke in volivci, če za to pridobijo v volilni enoti 1.000 podpisov podpore.
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Je hrana predraga?
20. 11. 2021 07.00
Pridelava hrane je kriva za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Posebej problematična je živinoreja, torej naša poraba mesa. Zaradi dviga cen energije, surovin, embalaže in krme se nam zdaj obeta dvig cene hrane nasploh. Tudimesa. Bomo zaradi tega porabili manj mesa? Kako pomembno nam je trajnostno prehranjevanje? Napoved dviga cen hrane razburja, a po drugi straniSlovenci v povprečju zavržemo 68 kg na prebivalca.
Na kaj morate biti pozorni pri nakupovanju mesa?
28. 10. 2021 00.15
Ali redno preverjate, od kod prihaja izdelek, ki ga kupite? Raje izberete lokalne izdelke ali to pri vas sploh ne igra vloge? V nadaljevanju preberite, kaj vse pridobite z nakupom lokalnih izdelkov – tudi mesa.
'Usoda naroda je odvisna od njegovega načina prehranjevanja'
17. 10. 2021 07.00
Trditve različnih strok, da je domača hrana boljša, in spodbude, naj raje izberimo pridelke domačih kmetov, so postale stalnica, ko je govor o hrani in kmetijstvu. A kaj stoji za temi besedami? Zakaj je pomembno, da vlagamo v domače kmetijstvo in skrbimo za razvoj trajnostne kmetijske pridelave? Na drugi strani kmetijsko-živilsko panogo pestijo številne težave, ki odvračajo mlade, da bi bodisi začeli kmetovati bodisi ga prevzeli od svojih staršev. Ali v Sloveniji naredimo dovolj za spodbujanje domačega kmetijstva? Kje šepamo, kje nam gre dobro?
'Boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje'
16. 10. 2021 07.00
Vsakič, ko jemo, se vpnemo v kmetijsko-prehranski sistem. Hrana, ki jo izberemo, način, kako jo pridelamo, pripravimo, skuhamo in shranimo, je sestavni in aktivni del delovanja tega zapletenega kolesja. Trajnostni kmetijsko-živilski sistemi si prizadevajo zagotavljati prehransko varnost in prehrano za vse, ne da bi pri tem ogrozili ekonomsko, socialno in okoljsko podlago za prihodnje generacije. Privedli naj bi do "boljše proizvodnje, boljše prehrane, boljšega okolja in boljšega življenja" za vse, kar je tudi geslo letošnjega svetovnega dneva hrane. Kako sistem deluje pri nas, v Sloveniji?
Kakšno hrano jemo?
28. 08. 2021 08.48
Vsi želimo jesti zdravo, varno hrano. Pa jo? Doma je ne pridelamo dovolj – naša samooskrba s sadjem je zgolj 37-odstotna, z zelenjavo pa 48-odstotna, zato smo ju primorani uvažati. Samo letos so preko Luke Koper uvozili 21 tisoč ton krompirja. In prav zato je nadzor izjemnega pomena. Ga je dovolj, kakšen je, kako poteka? Več tednov smo spremljali inšpektorje za varno hrano in jim sledili na inšpekcijskih pregledih povsod – na njivi, kmetiji, v proizvodnji, trgovini in Luki Koper.
Jajca na slovenskih trgovskih policah po okusu brez napak, razlike v maščobah
01. 04. 2021 13.05
Velika noč in z njo tudi pirhi so tik pred vrati. Prodaja in uživanje jajc se zato v tem času povečata. V Sloveniji na trgovskih policah prevladujejo jajca talne oziroma hlevske reje, ZPS pa je tokrat pod drobnogled vzel 24 pakiranj, ki jih najdemo na policah večjih trgovin. In kakšno živilo pravzaprav so jajca, kje jih je najbolje hraniti in kako varno ravnati z njimi?
Pobuda za pomoč v epidemiji prizadetim kmetom: kupec prihrani, kmet pridobi
23. 01. 2021 18.20
Radič, kis, jabolka, zelje, batata, ržena moka, sok aronije, celo pivo ... Shrambe slovenskih ekoloških kmetov so bogato založene, zaradi koronske krize pa so številni izgubili svoje prodajne kanale. Zaloge kakovostnih živil ostajajo in propadajo. Društvi Ekoci in Sorško polje za ohranitev malih kmetov zato opozarjata, da je čas, da v Sloveniji bolj zaživi lokalna samooskrba z modelom neposredne prodaje skupinsko naročenih kmetijskih pridelkov. Ravno ta trenutek je za to kot naročen: "Čas po koronski krizi je čas nove paradigme, obujanja zaupanja in sodelovanja, ki je pogoj, da se takšen model lahko prime in obdrži na daljši rok."
Svetovni dan hrane: 'Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.'
16. 10. 2020 15.22
S poslabšanjem epidemiološke slike v svetu in tudi Sloveniji države sprejemajo različne ukrepe za omejevanje širjenja novega koronavirusa in 'spremembe, ki smo jim priča, bodo lahko vplivale na naše prehranske navade in način življenja, tudi ko bo epidemija končana' ugotavljajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Opozarjajo, da je ravno zato v tem času zdrava prehrana še toliko bolj pomembna.
Oprah pokazala svoj nenavadno ogromen pridelek
23. 05. 2020 13.00
Nekdanja televizijska voditeljica Oprah Winfrey se odlično znajde na domačem vrtu. V teh časih, ko je še kako pomembna samooskrba zelenjave in sadja, se je na Instagramu pohvalila z lastnim pridelkom.
Prva slovenska hiša s certifikatom Active House
05. 05. 2020 00.15
Podjetje Lumar je v Dragomlju, ki leži le nekaj kilometrov oddaljen od Ljubljane, postavilo hišo Lumar Primus-R 150 iEDITION. »To je daleč več kot zgolj hiša, saj so v okviru koncepta LUMAR ZERO EMISSION LIVING® vključene tehnološke rešitve, ki na celovit način obravnavajo ključne trajnostne vidike gradnje; bivalno ugodje, energijo in vpliv na okolje.«
Vlada s protikoronskimi ukrepi odprla vrata projektom, ki ogrožajo naše okolje?
03. 05. 2020 07.00
Protikoronski ukrepi so s seboj, mimo javnosti, prinesli tudi velike spremembe gradbene zakonodaje. Z njimi so pospešili izdajo gradbenih dovoljenj in investitorjem omogočili gradnjo še pred pravnomočnostjo. Iz igre pa so izločili tudi večino nevladnih organizacij, ki v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj zdaj zastopajo javni interes varstva narave. Okoljski minister Vizjak trdi, da bo to dalo pospešek gradbenim investicijam in s tem okrevanju gospodarstva, okoljevarstveniki pa opozarjajo, da bodo posledice za okolje katastrofalne.
Sindikati pred praznikom v luči krize: Ne bomo dovolili, da posledice spet plačajo delavci
30. 04. 2020 13.46
Letos bodo delavci 1. maj, praznik dela, zaradi epidemije koronavirusa praznovali povsem drugače, brez druženj, kresovanj in budnic, poudarjajo v sindikatih in pozivajo, da se kot simbol delavskega boja na balkone obesi rdečo zastavo, cvetje, majico. Hkrati opozarjajo, da ne bodo dovolili, da se posledice krize znova obesi na pleča delavcev.
Pivčeva oškodovanim kmetom zaradi pozebe obljubila pomoč
22. 04. 2020 17.47
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je obiskala Vipavsko in Goriško, kjer se je seznanila s stanjem v sadjarstvu po pozebi in dlje časa trajajočem sušnem obdobju. Ogledala si je tudi, kako poteka delo vinogradnikov, ki na svojih zemljiščih na obeh stranem državne meje opravljajo kmetijska dela. Oškodovanim kmetom je obljubila pomoč države.
Lahkotnost miselnosti ali kako je hrana v trgovini nekaj samoumevnega
29. 03. 2020 07.00
Današnjemu človeku je popolnoma samoumevno, da na polici v trgovini dobi sveže sadje in zelenjavo, še bolj samoumevno je meso, ki ga kupimo v trgovini ali pa pri najljubšem mesarju. Samoumevno je dejstvo, da dobimo prav vse, kar si zaželimo, a če kdaj, smo se v času krize začeli zavedati, da je vse to vse prej kot samoumevno.
Kako odvisni od uvoza hrane smo Slovenci?
15. 03. 2020 20.32
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec miri, da imamo zadostne količine izdelkov domačih proizvajalcev in da Slovenija zaradi negotove situacije po svetu, v sosednjih državah in pri nas zaradi koronavirusa ni ogrožena v preskrbi s prehranskimi izdelki. Tudi direktor zavoda za blagovne rezerve pomirja, da je v skladišču dovolj žita do naslednje žetve.
'Lahko se zgodi, da bo motena dobava kakšnega izdelka, a preskrba s hrano ni ogrožena'
13. 03. 2020 08.17
Nakupovalna središča krajšajo delovne čase, prebivalci pa množično praznijo trgovinske police. Janez Janša je omenil omejitev uvoza iz rizičnih držav, in ne samo iz Italije, od koder uvozimo veliko sveže zelenjave. Pristojni medtem mirijo, da ustvarjanje zalog hrane ni potrebno. "Če bo v karanteni ali izolaciji cela družina, ima civilna zaščita načrt za dostavo hrane," še zatrjujejo.
Financiranje ekoloških naložb: na banko ali Eko sklad?
23. 02. 2020 07.10
Učinkovita raba in obnovljivi vire energije, električna vozila ter druge za okolje sprejemljive naložbe prinašajo prihranke in prispevajo k čistejšemu okolju, a jih je treba financirati. Za tiste, ki se odločajo za svoj eko projekt ali se še bodo, so na Zvezi potrošnikov Slovenije preverili, kakšne možnosti finančnih spodbud ali kreditov ponujajo banke in kaj zagotavlja Slovenski okoljski javni sklad. Kaj in kje se torej najbolj splača?
V Sloveniji živijo tudi Krofi, Pusti in Kurenti, prodaja krofov narašča
22. 02. 2020 11.13
Pred nami so dnevi pustnega rajanja. S tem praznikom pa se ne povezujejo zgolj maske, ampak o njem lahko nekaj zanimivosti pove tudi statistika. Tako imamo v naši državi prebivalce, ki se pišejo Pust, Kurent in Krof. Lani je Slovenija uvozila za skoraj osem milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo. Seveda tudi brez krofov v tem času ne gre. Koliko jih pojemo Slovenci?
Kdaj bomo v Sloveniji dokončno legalizirali konopljo?
15. 02. 2020 07.00
Letos mineva sto let, odkar so v ZDA uzakonili prepoved pridelave, posedovanja in prodaje alkoholnih pijač. Še posebej so bile prepovedane žgane pijače, ampak povpraševanje žejnih ljudi po teh opojnih substancah nikakor ni usahnilo. Prohibicija alkohola se je izkazala kot neživljenjska regulativa, ki je v praksi zdržala vsega trinajst let.
'Visoke stopnje samooskrbe v Sloveniji ni mogoče doseči brez zmanjšanja živinoreje'
16. 10. 2019 06.00
Slovenci kljub podobam zdrave, domače hrane, ki nas vsakodnevno nagovarjajo z oglasnih panojev, lokalno pridelamo manj kot 40 odstotkov sadja in zelenjave. Posebej nizka je samooskrba z ekološko pridelanimi živili. ’'Dokler se bo na najbolj rodovitnih ravnicah pridelovala krma za živino, visoke stopnje samooskrbe v Sloveniji ne bomo dosegli,'' opozarjajo v slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera.
2050: Sonce, veter, voda, jedrski reaktorji, 10 milijard Zemljanov in nov zemljevid?
07. 08. 2019 07.00
Čeprav se zdi, da je leto 2050 še daleč, je, ko gre za energetska vprašanja, že zelo blizu. Globalni cilji so velikopotezni: razogljičenje, družba, ki se zanaša na tehnologijo in manj obremenjuje okolje. Velik del načrtov je povezan s stabilno oskrbo z elektriko. Kako zagotoviti, da bo elektrike dovolj, da njena proizvodnja ne bo škodovala okolju – in kako naj bi smooskrba prispevala k premikom na geopolitičnem področju?
Novi prebivalci Černobila: 'Sevanje nas lahko ubije počasi, a na nas ne strelja'
25. 06. 2019 08.10
Ljudje se znova selijo na rob izključitvene cone, območje, ki je po usodni noči, ko se je v jedrski elektrarni Černobil zgodila katastrofalna nesreča, postalo mesto duhov. Nekateri tja bežijo z dežja pod kap, a življenje s senco sevanja je zanje lažje kot življenje v vojnih razmerah. Raste tudi število turističnih obiskov. Ti po pojasnilih jedrskih strokovnjakov ne predstavljajo resne nevarnosti.
Slovenci jemo madžarsko, Italijani kupujejo slovensko
07. 05. 2019 13.00
Kmetijstvo v Sloveniji je danes bolj kot kdajkoli prej odvisno od dogajanj zunaj svojih meja. Kmetje se morajo, če želijo biti konkurenčni, prilagajati Skupni kmetijski politiki (SKP), zato ne preseneča, da se je samo med letoma 2003 in 2016 število kmetij v Registru kmetijskih gospodarstev zmanjšalo za več kot 7 tisoč.
Koliko stanejo sestavine za potico?
20. 04. 2019 07.00
Med glavnimi opravili med velikonočnimi prazniki so izdelava pirhov, peka potice, kuhanje šunke in ribanje hrena. Na Statističnem uradu Slovenije so zato pod drobnogled vzeli podatke o količini, uvozu, izvozu, porabi in cenah nekaterih pridelkov in izdelkov, povezanih z veliko nočjo.
Samooskrba z elektriko 'pomeni čistejšo energijo in razbremenitev mreže'
21. 03. 2019 12.47
Vlada je potrdila uredbo o samooskrbi iz obnovljivih virov energije, s katero želi iz porabnikov električne energije narediti tudi proizvajalce. Omogočila bo namreč dve novi vrsti samooskrbe, ta pa ne bo več vezana na lastnika naprave. Novost je tudi pri predaji viška energije v sistem, ki bo odslej odplačna.
Jeseniški blok v sedmih letih do brezplačne električne energije
15. 02. 2019 15.20
55 stanovalcev jeseniškega bloka je dobilo prvo sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi v Sloveniji. Uspešno so prehodili pot po peklenski poti uradniških procedur in čez sedem let, ko bodo odplačali investicijo, bodo imeli skorajda brezplačno električno energijo. S to naložbo so pogumno stopili tudi na pot zelene transformacije.
Slovenci spijemo manj vina, raje imamo bela
28. 01. 2019 12.01
Prebivalec Slovenije je v tržnem letu 2017/2018 v povprečju popil 32,7 litra vina, kar je nekaj več kot šest litrov manj kot v predhodnem letu. Stopnja samooskrbe se je medtem zvišala z 81,4 na 91 odstotkov. Slovenci sicer še vedno najraje posegajo po belih vinih.