sevanja
Na območju Urala v Rusiji tri okvare na jedrskih reaktorjih
12. 09. 2000 00.00
Na območju Urala v Rusiji je po okvari električnega omrežja prišlo do izklopa treh jedrskih reaktorjev. Do izklopa iz omrežja je prišlo domnevno zaradi kratkega stika, je danes poročala ruska tiskovna agencija Itar?Tass. V okolici jedrskih reaktorjev niso izmerili visokega radioaktivnega sevanja, so sporočile pristojne ruske oblasti.
Sončenje v času večje Sončeve aktivnosti
08. 09. 2000 00.00
Sonce se bliža vrhuncu svojega 11-letnega cikla aktivnosti. To pomeni, da je na Soncu zdaj več peg in izbruhov in da je ultravijolično sevanje najmočnejše po letu 1989. Na vprašanje, če je sončenje zdaj nevarnejše, dr. David Hathaway, fizik, zaposlen v Marshallovem centru za vesoljske polete ameriške vesoljske agencije NASA v Huntsvillu (Alabama), odgovarja nikalno in pojasnjuje zakaj.
Nesrečo Kurska povzročila malomarnost
28. 08. 2000 00.00
Po nesreči ruske jedrske podmornice Kursk najvišje rusko vojaško državno tožilstvo preiskuje tudi možnost uboja zaradi malomarnosti v prometu, je danes sporočila ruska tiskovna agencija Interfax. Po tretjem odstavku 263. člena ruskega kazenskega zakonika namreč obstaja sum kršenja varnostnih pravil v železniškem, zračnem in ladijskem prometu, ki zaradi malomarnosti povzročijo smrt dveh ali več oseb. Kot so danes povedali strokovnjaki, ki so ustvarili jedrske reaktorje na Kursku, so bili vsi iz tretje generacije reaktorjev, ki ne zahtevajo, da bi jih posadka posebej vzdrževala. Gre za najsodobnejše reaktorje, podmornica pa je bila opremljena tudi s posebnim varnostnim sistemom. Strokovnjaki so prepričani, da so bile tako zagotovljene vse varnostne zahteve, ki zagotavljajo, da bo stopnja sevanja po nesreči ostala v dovoljenih mejah. Strokovnjaki so tudi poudarili, da so izmerili stopnjo sevanja na kraju nesreče in potrdili, da je stopnja normalna.
Simboličen pokop članov posadke Kurska
25. 08. 2000 00.00
Sorodnike umrlih mornarjev ruske podmornice Kursk so danes prepeljali na mesto nesreče. Med spominsko slovesnostjo je okrog 200 zbranih v znak žalovanja v morje metalo rože. Eno je prispeval tudi ruski predsednik Putin, ki pa se žalovanja ni udeležil. Po informacijah ruskih jedrskih strokovnjakov, ni nevarnosti, da bi s Kurska prišlo do prekomernega radioaktivnega sevanja, saj naj bi vse jedrske reaktorje ustavili že takoj po nesreči.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Reševanje podmornice Kursk
16. 08. 2000 00.00
Kljub temu da so za reševanje posadke z ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je potopila v Barentsovem morju, uporabili najsodobnejše reševalne kapsule, se je danes zaradi slabih vremenskih pogojev ponesrečilo več poskusov, da bi se kapsula pritrdila na podmornico, so sporočili z ruske severne flote. Reševalna kapsula vrste Bester doseže višjo hitrost kot tista, ki so jo uporabili sinoči, in lahko sprejme 20 ljudi namesto devet. Naprava ima tudi večjo zalogo kisika in lahko ostane pod vodo štiri ure. Danes za reševanje uporabljajo dve kapsuli, za pomoč pa pripravljajo še tretjo. Trenutno s podmornice ni slišati nobenih znakov življenja, čeprav se je dopoldne nekdo oglašal s trkanjem morsejev abecede.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Možnosti za rešitev podmornice niso velike
14. 08. 2000 00.00
Poveljnik ruske mornarice, admiral Vladimir Kurojedov, je danes dejal, da so na jedrski podmornici Kursk, ki se je z več kot 100 člani posadke včeraj potopila v Barentsovem morju, vidni znaki hudega in obsežnega trčenja. Za rešitev podmornice so mobilizirali vse reševalne enote, vendar je položaj po njegovih besedah slab. Kurojedov je priznal, da možnosti za uspešno rešitev kljub velikim prizadevanjem niso velike.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
Vremenska napoved za Slovenijo
07. 08. 2000 07.22
<b>Ponedeljek, 7. avgust 2000</B>
Obletnica eksplozij atomske bombe
06. 08. 2000 19.50
V japonskem mestu Hirošima se je danes zbralo približno 50.000 ljudi, žrtev prve atomske bombe, ki so jo pred 55-imi leti odvrgli Američani. Ob 8.15 po lokalnem času so se prebivalci Hirošime tragičnega dogodka spomnili z minuto molka.
Vremenska napoved
02. 08. 2000 07.47
<B>Sreda, 2. avgust 2000</B>
Zaprli poligon za jedrske poskuse
29. 07. 2000 16.32
Z uničenjem zadnjega od 181 predorov, v katerih so v štiridesetih letih do leta 1989 izvedli skoraj 500 jedrskih poskusov, so dokončno zaprli poligon za izvajanje omenjenih poskusov v Semipalatinsku na severovzhodu Kazahstana. Poligon, ki se je razprostiral na 18.500 kvadratnih metrih, so začeli uporabljati leta 1949. Radioaktivne padavine, ki so nastajale po jedrskih poskusih, so prizadele območje več kot 300.000 kvadratnih metrov, na katerem je živelo 1,6 milijona ljudi. Na začetku izvajanja poskusov nekdanje sovjetske oblasti niso storile nič za zaščito prebivalstva pred radioaktivnim sevanjem. Od ljudi so pravzaprav zahtevale, naj pred poskusi zapustijo hiše zaradi nevarnosti, da se bodo zrušile zaradi udarnega vala. Nevarnost jedrskega sevanja za prebivalce v bližini Semipalatinska so razkrili šele leta 1989.
Nov računalnik za meteorologe
07. 07. 2000 17.13
Predstavniki podjetji Mikro in Hewlett Packard iz Ljubljane so danes na Kredarici Meteorološkemu observatoriju slavnostno predali v uporabo nov prenosni računalnik, s katerim bodo opazovalci na Kredarici lažje prišli do vseh prognostičnih kart, gradiva in analiz, ki jih zbira Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije v Ljubljani. Opazovalci bodo lahko z vsemi dobljenimi podatki posredovali aktualno vremensko napoved, še posebej napoved za visokogorje, pa tudi aktualno satelitsko sliko, ki bo v pomoč tudi tistim gornikom, ki se bodo s Kredarice odpravljali naprej v gore.
Mobilni telefoni ne ogrožajo zdravja
28. 06. 2000 15.55
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes v Ženevi sporočila, da doslej ni zadostnih dokazov o tem, da bi sevanje mobilnih telefonov ogrožalo zdravje. WHO še opozarja, da so potrebne nadaljnje raziskave o vplivu sevanja mobilnih telefonov in oddajnikov na povečanje možnosti za razvoj raka v glavi ali vratu. Te raziskave bodo potekale vsaj še tri do štiri leta, WHO pa meni, da do takrat na tem področju ni potrebna zaščitna zakonodaja nacionalnih vlad.
Selitev novih uparjalnikov v NEK
10. 05. 2000 15.42
Notranjost nuklearne elektrarne Krško in njena okolica so zadnje tedne eno samo veliko gradbišče. Remont - danes je njegov 26. dan - za zdaj teče po načrtih, je na današnji novinarski konferenci povedal glavni direktor NEK Stane Rožman. Približno 250 tujih strokovnjakov je danes začelo tudi s selitvijo prvega uparjalnika v reaktorsko zgradbo, čez kakšen dan pa bo na vrsti še druga velika posoda.
Obletnica najhujše jedrske nesreče
26. 04. 2000 20.44
Danes mineva štirinajst let od najhujše jedrske nesreče, ki se je zgodila v ukrajinski nuklearki Černobil. Po uradnih podatkih je ob eksploziji umrlo 31 ljudi, veliko hujše pa so bile posledice smrtonosnega sevanja, za katerim naj bi v Rusiji in Ukrajini umrlo več deset tisoč ljudi. Ukrajina je svetovni skupnosti, tako kot že nekajkrat, ponovno obljubila, da bo nevarno nuklearko tokrat res zaprla še letos.
Oprema seva trikrat bolj kot sam telefon
08. 04. 2000 09.23
Uporabniki prenosnih telefonov, ki so z nakupom opreme za prostoročno telefoniranje upali, da jim je tako uspelo zmanjšati raven sevanja, ki pride do njihove glave, so se motili. Testi prostoročne opreme, ki jih je opravila revija Which?, so namreč ugotovili, da ta oprema usmerja sevanja natančno v glavo, namesto da bi ga zmanjševala. Ugotovili so, da žice opreme proizvajalcev CarPhone Warehouse in BT Cellnet delujejo kot antene in usmerjajo v glavo trikrat več sevanja. Revija pa poudarja, da še noben test ni potrdil povezave med ravnijo sevanja prenosnih telefonov in zdravjem uporabnikov.
V japonski jedrski elektrarni izbruhnil požar
24. 02. 2000 11.52
V jedrski elektrarni v Onagavi na severu Japonske je danes izbruhnil požar. Po prvih podatkih pri tem ni prišlo do radioaktivnega sevanja, je poročala japonska tiskovna agencija Jiji Press. Požar so po 30 minutah pogasili. O podrobnostih nesreče ne poročajo.
Nedaleč od Zemlje odkrili črno luknjo
24. 01. 2000 07.56
Na podlagi podatkov o štirih izbruhih rentgenskega sevanja v vesolju so astronomi z Massachusetskega tehnološkega inštituta prišli do spoznanja, da se na razdalji 1600 svetlobnih let od Zemlje nahaja črna luknja. Po vesoljskih merilih je to - povsem blizu.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Boljša obveščenost o sevanju
20. 12. 1999 20.12
Uprava RS za jedrsko varnost je konec prejšnjega tedna v bližini Krškega z avstrijsko pomočjo postavila novo postajo za meritve sevanja okolja. Ta se je tako pridružila dosedanjim dvem, in sicer na reaktorskem centru v Ljubljani (Brinje) ter na samem dvorišču Nuklearne elektrarne Krško. Najnovejša postaja, ki meri aktivnost plinov in aerosolov v zraku, hitrost doze zunanjega sevanja, ima pa tudi meteorološko postajo, za razliko od prej omenjenih omogoča prenos podatkov na Dunaj. Avstrijci so namreč za postajo, ki trenutno deluje poskusno, svečano pa jo bodo odprli v januarju, Sloveniji namenili dotacijo v višini 120 milijonov dolarjev.
Galileo bo letel mimo Jupitrove lune Io
25. 11. 1999 22.22
V petek predvidoma ob 4.30 po srednjeevropskem času bo ameriška vesoljska sonda Galileo, katere zadnji objavljeni podatki nas lahko prisilijo, da bo treba znova preveriti sedanjo teorijo o nastanku planetov, letel vsega 300 kilometrov mimo Jupitrove lune Io.
Sanacija odlagališča radioaktivnih odpadkov
11. 11. 1999 21.36
V Zavratcu pri Idriji so točno opoldne po skoraj štiridesetih letih odlašanja končno začeli s sanacijo zasilnega odlagališča radioaktivnih odpadkov. Gre za odpadke, nastale ob nesreči z radijem na ljubljanskem Onkološkem inšitutu leta 1961.
Na dnu morja začeli graditi teleskop
25. 10. 1999 10.44
Na dnu sredozemskega morja blizu Toulousea so začeli graditi nevtrinski teleskop Antares.
Ustavili reaktor jedrske elektrarne na Uralu
06. 10. 1999 11.52
Zaradi okvare so ponoči ustavili tretji reaktor ruske jedrske elektrarne Bjelojarski na Uralu. V eni od turbin naj bi opazili dim, poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko ministrstvo za izredne razmere.
Jedrska nesreča na Japonskem
30. 09. 1999 20.11
Najmanj 19 ljudi je bilo izpostavljeno sevanju v nesreči, ki se je zgodila v mestu Tokaimura, ki leži 120 km severovzhodno od japonskega glavnega mesta, v tovarni, ki predeluje uran.
Usodna kraja radioaktivne snovi
16. 09. 1999 08.03
V kavkaški republiki Čečeniji je za posledicami prekomerne količine radioaktivnega sevanja umrl tat, je poročala agencija Itar-Tass. Mladenič naj bi s sostorilcem vdrl v posebni zbiralnik kemičnega podjetja v prestolnici Grozni in ukradel 200 gramov močno sevajoče snovi ter samo 30 minut kasneje umrl. Sostorilca so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico.