si
Nemška elektroindustrija si obeta boljše čase
18. 04. 1998 11.52
Po mnenju sekretarja nemške Zveze elektrotehniške in elektroindustrije Wernerja Schmidta naj bi rast proizvodnje nemške elektroindustrije letos znašala od štiri do pet odstotkov. Povpraševanje iz tujine se po njegovih besedah ne zmanjšuje, pa tudi domača naročila se počasi povečujejo. Schmidt je v pogovoru za gospodarski časnik Handelsblatt med drugim menil, da bo do konca leta v elektroindustriji delo našlo še 25.000 do 30.000 ljudi, tako da bi bilo skupno število zaposlenih v tej panogi približno za tri odstotke večje kot konec leta 1997. Tedaj so podjetja zaposlovala približno 850.000 ljudi. Od leta 1991 se je namreč število zaposlenih v elektroindustriji stalno zmanjševalo. Pred sedmimi leti je bilo samo v zahodni Nemčiji v elektroindustriji zaposlenih 1,1 milijona ljudi.
Američani vse več delajo, a so tudi več doma
17. 04. 1998 16.22
Američani v povprečju delajo čedalje dlje, a hkrati tudi več časa preživijo z družino. V zadnjih 20 letih se je število delovnih ur na teden povečalo za 3,5, kar pomeni, da so lani Američani v povprečju delali dobrih 47 ur na teden. Matere se z otroki ukvarjajo povprečno 3,2 ure na dan, očetje pa 2,3 ure, kar je pol ure več kot leta 1977. Med vikendi matere z otroki preživijo osem ur na dan, očetje pa le šest. Strokovnjaki ugotavljajo, da starši z otroki preživijo več časa na račun redkejšega ukvarjanja s hobiji. Kar 63 odstotkov staršev je prepričanih, da preveč delajo, 70 odstotkov pa si jih želi z otroki preživeti več časa.
Leon Štuklej telovadil na Empire State Buildingu
17. 04. 1998 08.36
Najstarejši živeči dobitnik olimpijske medalje Leon Štukelj si je drugi dan obiska New Yorka najprej ogledal stolpnico Empire State Building, kjer je novinarje in spremljevalce razveselil s kratko telovadbo. S stolpnice se je odpravil v New York Athletic Club na novinarsko konferenco in predstavil svoje prve vtise.
Finale po pričakovanjih: Real - Juventus
16. 04. 1998 16.39
V finalu letošnje lige evropskih prvakov v nogometu 20. maja v Amsterdamu se bosta pomerila Real iz Madrida in torinski Juventus.
Banderas in Griffith bosta posnela zgodbe Garcie Marqueza
16. 04. 1998 08.56
Hollywoodski igralski zakonski par Antonio Banderas in Melanie Griffith se očitno navdušujeta nad kolumbijskim pisateljem Gabrielom Garcio Marquezom. Zakonca nameravata skupaj z neko mehiško filmsko družbo posneti šest še neobjavljenih kratkih zgodb tega Nobelovega nagrajenca. Garcia Marquez si je pridržal pravico, da lahko odkloni scenarista in režiserja, če mu nista povšeči.
Mednarodna navtična razstava Internautica 98
15. 04. 1998 17.32
V Marini Portorož bodo v sodelovanju z ljubljanskim Studijem 37 letos, že tretjič zapored, pripravili mednarodno navtično razstavo Internautica 98. Na prireditvi, ki bo od 13. do 17. maja, bo svoje izdelke in dejavnost predstavilo več kot 150 domačih in tujih razstavljalcev.
Potres poškodoval tudi sakralne in etnološke spomenike
15. 04. 1998 17.09
Predstavniki Uprave RS za kulturno dediščino in ministrstva za kulturo so se včeraj srečali s komisijo škofije Koper in predstavniki občin Kobarid in Bovec ter si ogledali kulturne spomenike v vseh treh občinah zgornjega Posočja, ki jih je v nedeljo prizadel potres. Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gaberšček je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je od 82 sakralnih spomenikov devet takšnih, ki so nujno potrebni statične sanacije.
Valonska puščica Dancu Hamburgerju
15. 04. 1998 07.55
Danski poklicni kolesar moštva Casino Bo Hamburger je zmagovalec 62. Valonske puščice (201 km), ene od klasičnih kolesarskih preizkušenj. S pobegom na zadnjem vzponu na obzidje Huy si je nabral nekaj sekund prednosti pred drugouvrščenim Belgijcem Frankom Vandenbroucku (Mapei), tretje mesto pa je osvojil njegov kolega iz moštva Italijan Alberto Elli.
Prva izvedba baleta Letni časi
14. 04. 1998 11.45
V počastitev 50-letnice poklicnega baletnega šolanja v Mariboru in ob Mednarodnem dnevu plesa bodo v soboto, 18. aprila, na velikem odru SNG Maribor prvič v Sloveniji uprizorili balet Letni časi na glasbo Aleksandra Konstantinoviča Glazunova. Balet v enem dejanju in štirih slikah bo prikazan v okviru vsakoletne produkcije Baletne in srednje baletne šole Maribor. Priredil, koreografiral in režiral ga je Henrik Neubauer, pri koreografiji je sodelovala Tamara Orel, kostumi pa so delo Gordane Gašperlin.
Sakiću naj bi sodili v eni od bivših jugoslovanskih republik
14. 04. 1998 09.43
Združene države Amerike so sinoči izrazile željo, da bi nekdanjemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu, ustašu Dinku Sakiću, sodili za vojne zločine v eni od držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. "Obtožbe, ki ga bremenijo, so izredno težke in si zaslužijo obravnavo na sodišču," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta James Rubin. Ocenil je, da ima Hrvaška tehten interes, da bi mu sodili na njenem ozemlju. Do sojenja pa bi bile upravičene tudi Slovenija, Srbija in Bosna in Hercegovina, saj je bilo veliko žrtev Jasenovca iz teh držav, je še dejal Rubin.
Peterle obiskal v potresu prizadete kraje
14. 04. 1998 08.00
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je včeraj obiskal kraje, ki jih je huje prizadel potres. Ogledal si je prizadeta območja v občinah Tolmin, Bovec, Kobarid in Bohinj, kjer se je tudi pobliže seznanil s trenutnim stanjem, škodo, ki je nastala in odpravljanjem posledic potresa.
Lockheed bo proizvajal nove izstrelke za ameriško vojsko
13. 04. 1998 09.43
Pentagon je izbral podjetje Lockheed-Martin za razvoj in proizvodnjo nove generacije vodenih raketnih izstrelkov. Celotni projekt je vreden skoraj 3 milijarde dolarjev. Ameriško vojno letalstvo si želi zgraditi 2.400 satelitsko vodenih raket, ki jih bodo piloti izstreljevali daleč proč od njihovih tarč. Izstrelek bo imel domet okrog 200 kilometrov in se bo lahko skril pred radarjem. Posebna oprema bo omogočila letenje neposredno nad tlemi, izstrelek se bo sproti prilagajal konfiguraciji terena. Lockheed-Martin je tako premagal konkurenčno podjetje Boeing, ki je prav tako konkuriralo za razvoj novega izstrelka. Po mnenju vojaških strokovnjakov bo novi izstrelek močno povečal učinkovitost ameriških vojaških bombnikov. Novo orožje bo moč izstreliti iz različnih letal, vključno iz lovcev F-16 in F-18 ter bombnikov B-52, B-1 in B-2. Lockheed-Martin bo nove izstrelke proizvajal v svojem oddelku za elektroniko in izstrelke v Orlandu (Florida).
60. zmaga Bullsov v sezoni
12. 04. 1998 13.54
Košarkarji chikaških bikov so v sinočnji tekmi lige NBA premagali Orlando Magic s 87:78 in dosegli 60. zmago v letošnji sezoni, kar je največ v Vzhodni konferenci. S tem izidom so si košarkarji Chicaga že zagotovili prednost domačega igrišča v treh krogih končnice. Pri bikih je največ točk dosegel Michael Jordan, tokrat 37.
Veter pihal s hitrostjo 420 kilometrov na uro
12. 04. 1998 11.13
Tornadi, ki so pretekli teden divjali po jugu ZDA, so zahtevali okrog 44 življenj in uničili okrog 2.000 domov. V soboto so se začele prve pogrebne slovesnosti. Najhuje prizadeto je bilo okrožje Jefferson v Alabami, kjer je divjal tornado s hitrostjo 420 kilometrov na uro. Strokovnjaki označujejo tak tornado z oznako F-5, kar je največ po sprejetih jakostnih lestvicah. Strokovnjaki pravijo, da na vsakih tisoč tornadov v ZDA pride le eden z oznako F-5. Njegove posledice so podobne letalskemu bombardiranju. Veter dobesedno trga hiše iz temeljev, dviga do 20 metrov v zrak in jih trešči na tla. Hiše v ZDA so povečini lesene, zaradi česar so še posebej občutljive na divjanje tornadov. Zanesljivega načina za pravočasno opozarjanje pred tornadi za zdaj še ni. Oblasti prebivalcem lahko le priporočijo, da se ob prvih znakih skrijejo v kleti in upajo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prizadeta območja je obiskal podpredsednik ZDA Al Gore, ki je obljubil hitro in učinkovito pomoč države pri odpravljanju posledic. Al Gore si je posledice divjanja tornada v Alabami ogledal tudi iz helikopterja in dejal, da kaj takega še ni videl v življenju. Na mestih, kjer so nekoč stale hiše, so ostali le temelji, drevesa so polomljena, od avtomobilov pa so ostali le kupi pločevine. Kljub grozljivim prizorom pa ljudje ostajajo trmasti in so odločeni zgraditi hiše na istih mestih, kjer so zdaj le ruševine.
Postojnska jama dobro obiskana
12. 04. 1998 11.12
Po podatkih zborničnega združenja za turizem in gostinstvo si je Postojnsko jamo v prvih treh mesecih letos ogledalo 20.255 obiskovalcev, od tega 72 odstotkov tujih in 28 odstotkov domačih. V primerjavi s prvim četrtletjem leta 1997 je bilo obiskovalcev šest odstotkov manj, v primerjavi s prvim četrtletjem leta 1996 pa kar 69 odstotkov več. Med tujimi obiskovalci iz 63-tih držav so s 44,7 odstotka prevladovali Italijani, katerim so po deležu (20 odstotkov) sledili Nemci, Hrvatje in drugi. Predjamski grad je imel v letošnjem prvem četrtletju 5.409 obiskovalcev, zaradi zgodnjih lanskoletnih velikonočnih praznikov prav tako za 17 odstotkov manj kot v treh mesecih leta 1997, zato pa si je, v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1996, Predjamski grad ogledalo 67 odstotkov več obiskovalcev. Tudi v Predjamskem gradu so v letošnjem prvem četrtletju prevladovali tuji obiskovalci, med katerimi so seveda prevladovali Italijani (64 odstotkov).
Naprodaj otok v južnem Pacifiku
12. 04. 1998 10.56
Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.
Ženske trpijo zaradi hujših bolečin kot moški, toda jih bolje prenašajo
12. 04. 1998 10.55
Ženske so bolj občutljive na bolečino kot moški, toda prenašajo jo bolje, hitreje si opomorejo in ne dopuščajo, da bi bolečine vplivale na njihovo razpoloženje, kaže najnovejša ameriška študija, v kateri je sodelovalo 99 žensk in 38 moških, obolelih za artritisom. Raziskave so pokazale, da se ženske pogosteje pritožujejo zaradi bolečin, vandar pa nanje gledajo kot na "poziv za akcijo" t.j. za ukrepe, s katerimi bolečine zmanjšajo oziroma preusmerijo pozornost drugam. Medtem pa se moški raje poslužujejo metode "molči in trpi". Dr. Karen Berkley z univerze v Tallahasseju na Floridi meni, da daje ženskam večja občutljivost na bolečino dolgoročno gledano moč, pomaga jim, da bolečino identificirajo in s tem v zvezi ustrezno ukrepajo. Ponavadi se ženske, ko čutijo, da bodo izposravljene bolečinam (na primer pri porodih in operativnih posegih) ustrezno pripravijo in že vnaprej iščejo rešitve (učijo se tehnik sproščanja ali poiščejo strokovno pomoč). Nasprotno pa moški čakajo in dopuščajo, da jih bolečina "napade" nepripravljene, zato se z njo težje spopadejo. Nekateri strokovnjaki menijo, da naj bi vzroki za to tičali v količini spolnih hormonov estrogena in testosterona pri ženskah oziroma moških.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
McLarna še vedno spredaj, a tokrat v tesnem Ferrarijevem spremstvu
11. 04. 1998 10.26
Moštvo McLaren-Mercedes si je tudi na tretji letošnji dirki za svetovno prvenstvo dirkačev formule 1, za VN Argentine v Buenos Airesu, privozilo "pole position", najboljši startni položaj. Na kvalifikacijah je bil najhitrejši Škot David Coulthard, Finec Mika Hakkinen pa je bil tretji. Mednju se je vrinil Ferrarijev prvi voznik Nemec Michael Schumacher, uspeh italijanskega moštva pa je dopolnil še Irec Eddie Irvine, ki je bil četrti.
Zupanova 6. in 9. v skupni razvrstitvi, zmagi v Avstrijo
10. 04. 1998 17.42
V finalu svetovne serije Mednarodne snowboard zveze (ISF) v švicarskem Davosu sta sinoči na tekmi pod žarometi zmagala Avstrijca Heidi Jaufenthaler in Siegfried Grabner. Najboljša slovenska tekmovalka Polona Zupan je v kvalifikacijah zasedla 16. mesto, Luka Grilc pa 37. Jaufenthalerjeva je zmagala tudi v skupni razvrstitvi dvoboja, Polona Zupan pa je bila 6. Moški skupni seštevek je dobil Avstrijec Karl Heinz Zangerl, najvišje uvrščeni Slovenec pa je bil Luka Grilc na 58. mestu. V veleslalomskem seštevku je bila Zupanova 9., zmagala je Avstrijka Brigitte Koeck, med moškimi pa sta si naslov razdelila prav tako avstrijska tekmovalca Martin Freindametz in Sigi Grabner. Luka Grilc je 59.
Razstavo razstav bodo za deset dni zaprli
10. 04. 1998 10.32
Iz Muzeja novejše zgodovine v Cekinovem gradu so sporočili, da bo Razstava razstav - posebna razstava, s katero so povzeli in predstavili pestro in bogato zgodovino svoje ustanove - od 16. do 25. aprila začasno zaprta.
Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa
10. 04. 1998 09.47
Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu
Volk iz gozdov Novosibirska se je rešil iz pasti
10. 04. 1998 09.21
- V gozdovih na območju Novosibirska prebiva nenavadno močan in velik volk, ki se mu je pred kratkim uspelo rešiti iz jeklene pasti, ki ga je zgrabila. Po besedah gozdarjev, česa takega še niso doživeli. Eden izmed gozdarjev je presenečeno ugotovil, da je od pet kilogramov težke pasti, v katero se je volk ujel, ostal le še brezobličen kup železja. Poleg pasti je našel delce volčjih zob, v snegu pa sledove krvi. Nemogoče si je predstavljati, kako se je volku uspelo rešiti jeklenih čeljusti, širokih 2,5 centimetra in debelih pol centimetra.
Srečanje predstavnikov notranjih ministrstev BiH in Slovenije
09. 04. 1998 17.15
Predstavniki Uprave kriminalistične službe ministrstva za notranje zadeve so se danes sestali z delegacijo notranjega ministrstva Sansko-Unskega kantona Bihač - Federacije BiH in se z njimi pogovarjali o problematiki mamil, različnih oblikah kriminalitete, organiziranosti kriminalistične službe ter o možnostih sodelovanja. Delegacija BiH si je med delovnim obiskom ogledala tudi Center za kriminalistično-tehnične preiskave in tamkajšnjo opremo ter se seznanila z delom daktiloskopskega laboratorija. Delegacija je obiskala tudi Specialno enoto MNZ, si ogledala opremo te policijske enote in se seznanila z njenimi nalogami, so sporočili iz notranjega ministrstva.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Mir: poteka popravilo na modulu Spekter
06. 04. 1998 17.39
Ob 13.27 po srednjeevropskem času sta iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izstopila kozmonavta 25. glavne odprave na postaji, poveljnik Talgat Musabajev in ladijski inženir Nikolaj Budarin, je poročala ruska televizijska družba NTV. Vesoljca naj bi popravila os poškodovane plošče sončnih celic na modulu Spekter in na modulu Kvant 1 preverila trdnost opore stolpa Sofora na katerem naj bi med naslednjimi izstopi zamenjala raketni motor. Vesoljca sta zapustila Mir skoraj pol ure prej kot je bilo načrtovano, ker naj bi izenačevanje pritiska zaključila predčasno. Do modula Spekter sta se prepeljala s pomočjo vesoljskega žerjava. Na podnožju poškodovane plošče si pripravljata delovno mesto za popravilo. Na os plošče bosta pritrdila približno poldrugi meter dolgo opornico. Po navedbi NTV naj bi današnji "sprehod", ki je drugi od petih načrtovanih v aprilu, trajal pet ur in pol.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Slepi potnik - kača na letalu
06. 04. 1998 08.57
Kljub dejstvu, da letalska družba El Al slovi po strogi varnosti, se je nezaželenemu potniku minuli teden uspelo vkrcati na letalo, ki je letelo na progi Muenchen - Tel Aviv.