sicer
Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.
Protestansko združenje pripravilo okrnjen letni pohod v Ulstru
13. 04. 1998 07.44
Tradicionalno protestantsko združenje Apprentice Boys je danes v Belfastu veliko bolj umirjeno začelo svojo letno parado. V nasprotju s preteklimi leti se je le 20 udeležencev prvič odpovedalo pohodu skozi katoliško četrt po ulici Ormeau Road, kjer so se udeleženci večkrat spopadli s katoliki, ki so v pohodu videli provokacijo. Ker tri dni po sklenitvi sporazuma v Belfastu niso želeli dati povoda za nove konflikte, so se udeleženici pohoda ustavili pred vhodom v stanovanjsko četrt in se z avtobusom odpeljali v središče mesta, kjer bo veliko zborovanje Apprentice Boysov iz drugih delov Severne Irske. Sicer pa je sklenitev severnoirskega mirovnega sporazuma danes pozdravil tudi Iran. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je izrazil upanje, da bodo napori za sklenitev sporazuma privedli do trajnega miru na Severnem Irskem.
Naprodaj otok v južnem Pacifiku
12. 04. 1998 10.56
Prodamo: otok v južnem Pacifiku z lastno pristajalno stezo ter brez sosedov. Na voljo je takoj. Cena: 47 milijonov dolarjev. Družina Fullard-Leo je postavila znak "naprodaj" na atol Palmyra, neposeljeni otok, ki leži približno 1.600 kilometrov južno od Havajev ter 560 kilometrov severno od ekvatorja. Površina otoka je 33 kvadratnih kilometrov. Na atol pade več kot 4 metre dežja na leto, na njem pa rastejo tudi do 25 metrov visoka tropska drevesa. Sicer je otok v ameriški posesti. Havajski otoki so si ga priključili leta 1862, družina Fullard-Leo pa ga je kupila leta 1922. Med 1940 in 1947 je otok zasedla ameriška mornarica, ki je na otoku zgradila 1.800 metrov dolgo pristajalno stezo. Otok je neposeljen že od leta 1951 dalje. Kot je povedal agent za nepremičnine pri podjetju Monroe in Friedlander Doug Pothul, naj bi se za nakup otoka zanimal predsednik Microsofta Bill Gates.
Temeljiti tatovi
12. 04. 1998 10.54
Tatovi so bili v primeru kalifornijskega poslovneža Joeja Pereza zelo temeljiti - pozabili niso na niti eno vozilo, ki je v njegovi lasti, še več; "obdelali" so tudi avtomobile, ki sploh niso njegovi, temveč so se slučajno znašli v bližini njegove pisarne. Ko se je Perez nekega jutra odpravil v službo, je ugotovil, da so mu ponoči iz garaže ukradli oba avtomobila. Ko je prispel do pisarne, je videl, da so mu tatovi ukradli tudi kamion, ki ga je uporabljal v službene namene. Perezu je preostala še ena možnost - četrti avtomobil, toda tatovi tudi nanj niso pozabili; sicer ga niso ukradli, so ga pa močno poškodovali. Nato so se tatovi spravili še na peti avtomobil, ki sicer ni bil Perezov, toda njegov lastnik ga je slučajno parkiral pred Perezovo pisarno. Kot poroča agencija Associated Press, policija domneva, da so bili tatovi tako uporni in temeljiti zato, ker so najverjetneje iskali ključe "vsega, kar je v Perezovi lasti, od hišnih ključev do ključa bančnega sefa", ki naj bi jih hranil v enem od svojih avtomobilov. Morda bi jo odnesel bolj poceni, če bi povedal, kateri avtomobil je "pravi".
McDonalds načrtuje 2000 novih restavracij v Aziji
12. 04. 1998 10.52
Ameriška veriga restavracij s hitro hrano McDonald's namerava kljub azijski finančni krizi v tem delu sveta v prihodnjih treh letih odpreti več kot 2000 novih restavracij. Vrednost celotne investicije naj bi znašala poldrugo milijardo dolarjev. V McDonald's-u sicer priznavajo, da imajo gospodarske težave nekaterih azijskih težav negativen učinek na poslovanje družbe, vendar so prepričani, da jim bo z ustreznimi poslovnimi potezami uspelo ublažiti posledice manjših prihodkov.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
V Švici davek na vino?
11. 04. 1998 10.38
V Švici razmišljajo, da bi prvič po letu 1937 uvedli davek na vino. Predlog o uvedbi davka na vino je podprla komisija za zdravstvo nacionalnega sveta in če si bo zakonski osnutek zagotovil podporo tudi v ostalih pristojnih telesih, bodo morali Švicarji v prihodnje plačevati od deset rapov do enega franka na liter žlahtne kapljice. Na predlog so se ostro odzvali vinogradniki. Prihodke od "vinskega davka" - za sprejem bi bilo potrebno celo spremeniti ustavo - naj bi po predlogu komisije namenili izključno za zmanjševanje socialnih posledic alkoholizma. Oblasti v Švici ocenjujejo, da omenjeni stroški znašajo več kot 3,5 milijarde mark letno. V Švici sicer že poznajo davek na pivo in žgane pijače.
Rekorden dobiček Chryslerja
11. 04. 1998 10.37
Avtomobilska korporacija Chrysler iz Združenih držav Amerike je v prvem trimesečju 1998 dosegla rekorden čisti dobiček,ki je znašal kar 1,052 milijarde USD, kar je za 23 milijonov USD več kot v enakem obdobju lani. Osnovni dobiček na redno delnico je bil v prvem letošnjem četrtletju 1,63 dolarja, kar je najvišji Chryslerov četrtletni dobiček v njegovi zgodovini. Kot je povedal predsednik korporacije Robert Eaton, so poslovni rezultati odraz prilagodljivosti podjetja, ki se je znalo odzvati na zahtevne okoliščine. Ta mesec bo Chrysler začel prodajati tudi nove modele, in sicer Chrysler 300M in luksuzno vozilo Chrysler LHS.
Leonardo DiCaprio ima debelo denarnico
11. 04. 1998 10.33
Zvezda filma Titanic, Leonardo DiCaprio, lahko že s svojim naslednjim filmom postane eden od igralcev, ki v Hollywoodu največ zaslužijo. Po mnenju poznavalcev ameriške filmske industrije bi 23-letni DiCaprio "za naslednji film brez težav dobil 25 milijonov dolarjev" in s tem za pet milijonov prehitel svoje kolege Toma Cruisa, Arnolda Schwarzeneggerja, Johna Travolto, Toma Hanksa, Bruca Willisa in Jima Careya. V primerjavi z najbolje plačanima hollywoodskima igralkama, Demi Moore, ki dobi za film 14 milijonov dolarjev, in Julio Roberts z 12 milijoni, bi lahko DiCaprio že v letošnjem letu zaslužil dvakrat toliko. V zgodovini Hollywooda je bila samo enkrat prekoračena magična meja 20 milijonov, in sicer za film Batman in Robin, veliko vsoto pa je v žep pospravil Arnold Schwarzenegger.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Osrednja prireditev ob romskem prazniku
11. 04. 1998 10.03
Romi v Sloveniji, združeni v sedmih društvih, so najslovesneje proslavili svetovni romski praznik, 8. april, z današnjo prireditvijo v Novem mestu. Direktor urada za narodnosti Peter Winkler je v nagovoru poudaril, da je prireditev priložnost za predstavitev romske kulture in težav, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji. Okrog sedem tisoč slovenskih Romov tarejo težave z bivalnimi razmerami, nezaposlenostjo in izobraževanjem. Po raziskavah javnega mnenja pa slovenska družba tudi sicer Romom ni naklonjena.
SKD o zamenjavah v obrambnem ministrstvu in proračunu
10. 04. 1998 17.38
Slovenski krščanski demokrati (SKD) obžalujejo zamenjavo dosedanjega načelnika generalštaba generalpolkovnika Albina Gutmana, ki je bil na tem mestu od osamosvojitve dalje. Po njihovem mnenju imenovanje polkovnika Iztoka Podbregarja za načelnika generalštaba Slovenske vojske (SV) in polkovnika Bogdana Koprivnikarja za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, ni dobra naložba zato, ker sta se šolala na jugoslovanskih vojaških akademijah, sta na novinarski konferenci poudarila podpredsednik stranke Alojz Zupančič in poslanec Izidor Rejc. Krščanskim demokratom se poleg tega zdi zanimivo, da se v vrhu SV pojavljajo sami piloti, s čimer se ustvarja t.i. pilotski lobi. Sicer pa jih odstavitev Gutmana ne čudi, saj so se že takrat, ko je bila v vladi tudi SKD, pojavljali poskusi za odstavitev Gutmana, čemur pa so sami nasprotovali, je dodal Rejc. V zvezi z letošnjim proračunom, ki je prav tako pozno sprejet, SKD poudarja, da ni varčevalno naravnan. Po njihovem mnenju bi morali v proračunu več sredstev nameniti za odpravljanje brezposelnosti, kot rezervo za proračunske prihodke pa vidijo predvsem v odpravi sive ekonomije, kar bi lahko prineslo 5-7 odstotkov dodatnih sredstev. SKD meni, da proračun za letošnje leto ne predstavlja koraka naprej za vključitev v EU. Poslanec SKD Izidor Rejc pa je predstavil tudi nedavno sprejet zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (SRD), katerega glavni namen je pokritje certifikatske luknje, ki po nekaterih ocenah znaša 130 milijard tolarjev. Poudaril je, da so po večkratnem usklajevanju že na matičnem delovnem telesu dosegli bistvene premike pri zakonu, ki v osnovnem predloženem besedilu ni bil harmoniziran z ostalo zakonodajo.
Cuesta skupni zmagovalec dirke po Baskiji, Jalabert najhitrejši na kronometru
10. 04. 1998 09.50
Zmagovalec kolesarske dirke po Baskiji je Španec Inaki Cuesta (ONCE). V skupnem seštevku je imel po koncu zadnje etape, kronometra v Hermaniju, le tri sekunde prednosti pred Francozom Laurentom Jalabertom. Cuesta je na peti etapi, 25 kilometrov dolgem kronometru, dosegel čas 33:26,2. Jalabert je bil sicer precej hitrejši (32:38,3), a je bil njegov zaostanek pred zadnjo etapo prevelik. Tretji na kronometru je bil Švicar Alex Zuelle s 33:48,1.
Potresni jarek pod središčem Los Angelesa
10. 04. 1998 09.30
Pod središčem Los Angelesa se po podatkih geologov razteza domnevni potresni jarek. Kot so na nekem srečanju poudarili znanstveniki, bi utegnil hujši prelom zemeljskih plasti povzročiti sunke z močjo do 6,8 stopnje po Richterjevi lestvici. V Nothridgeu, severno od Los Angelesa, so 17. januarja 1994 zabeležili potres z močjo 6,7 stopnje po Richterjevi lestvici, v katerem je umrlo 72 ljudi. Izvedenci so na torkovem srečanju izrazili bojazen, da bi potres z epicentrom v gosto naseljenem središču Los Angelesa lahko terjal še mnogo več človeških življenj. Jarek pod Los Angelesom - sicer le eden od približno dvajsetih - je dolg 18 kilometrov, globok do približno 17 kilometrov, razteza pa se vse od Hollywooda skozi središče do vzhodnega dela mesta.
Hudo ranjen pripadnik albanske opozicije
09. 04. 1998 18.20
V mestu Tropoja na severu Albanije so neznanci z avtomatskim orožjem streljali na sekretarja Demokratske stranke (DP) Azgana Haklaja in ga hudo ranili. Predstavniki albanske Demokratske stranke (DP) so danes v Tirani sporočili, da je bil Haklaj v času napada namenjen na strankarsko prireditev. Predstavniki DP so omenili, da gre za politični atentat in zahtevali konec "fizičnega iztrebljanja opozicije". V januarju so bili na severu Albanije ustreljeni trije funkcionarji DP. Policija je sicer zanikala, da bi imeli ti dogodki politično ozadje.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Microsoft bo priskrbel programsko opremo Sorosevim fundacijam
09. 04. 1998 09.44
<B>Inštitut za odprto družbo (Open Society Institute) Georga Sorosa, ki ima sedež v New Yorku, in Microsoft sta podpisala pogodbo, po kateri bo Microsoft brezplačno licenciral brskalnik Internet Explorer omrežju Sorosevih neprofitnih fundacij, jim priskrbel drugo programsko opremo po akademskih cenah in sodeloval pri šolanju uporabnikov. </B>
Seat povečuje prodajo
09. 04. 1998 09.42
Avtomobilska družba Seat, sicer hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, je v prvih treh mesecih letos zabeležila 22.odstotno rast prodaje avtomobilov. Kot so sporočili s sedeža podjetja, so v prvem tromesečju prodali 114.161 vozil.
Spremembe v vodstvu NTKB
08. 04. 1998 17.19
Na ponedeljkovi seji upravnega sveta Nove Tržaške kreditne banke (NTKB) je prišlo do nekaterih sprememb. Predsednik upravnega sveta je postal Aniceto Ranieri, podpredsednik Giovanni Gabrielli, medtem ko vstopa v upravni svet Enzo Cainero kot svetovalec. Dosedanji generalni direktor Enzo Ortolan zapušča svoje mesto in bo sprejel druge naloge v bančni skupini Banca Antoniana Popolare Veneta, v katero sodi tudi NTKB. Na njegovo mesto prihaja Gianluigi Baldassi, ki je bil doslej generalni sodirektor. Upravni svet NTKB se je sicer sestal, da bi pregledal in odobril prvo bilanco poslovnega leta po sprejetju dela aktivnosti in pasivnosti tržaške kreditne banke v likvidaciji. Omenjene spremembe gre razumeti v okviru prizadevanj za nadaljnjo krepitev in razvoj tržaške bančne ustanove, tako v krajevnem kot v mednarodnem pomenu, so zapisali v sporočilu za javnost. Upravni svet je na seji z zadovoljstvom vzel na znanje razvoj postavk o zbranih sredstvih in naložbah, ki so se izboljšale tako kakovostno kot količinsko. Ekonomski rezultat je, čeprav negativen, sicer povsem upravičen, namreč ob upoštevanju težav pri poslovanju v zvezi s ponovnim začetkom dejavnosti. Podatki tekočega poslovnega leta pa že kažejo na vzpon.
Poskus pobega se je pripornikoma ponesrečil
08. 04. 1998 17.12
Iz koprskega Zavoda za prestajanje kazni zapora sta včeraj, 7. aprila, v popoldanskih urah skušala pogebniti dva pripornika, in sicer tako, da sta med vsakodnevnim dveurnim sprehodom poskušala preplezati sedem metrov visoko steno notranjega dvorišča, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Enemu od pripornikov je uspelo splezati do višine približno štirih metrov, vendar je nato zdrsnil in padel nazaj na dvorišče. Drugemu priporniku pa je uspelo priplezati na streho, s katere je skočil na bližnje drevo in padel na tla, kjer so ga že pričakali pazniki Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper. Pri skoku s strehe se je pripornik huje telesno poškodoval, zato so mu takoj nudili ustrezno zdravniško pomoč, so še sporočili z ministrstva za pravosodje.
Drugo soglasje agencije za privatizacijo ima 1247 podjetij
08. 04. 1998 11.54
Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo je do danes odobrila 1427 programov lastninskega preoblikovanja, drugo soglasje k izvedbi lastninskega programa pa je izdala 1247 podjetjem.
Lani začetek hitre rasti neposrednih tujih naložb v Slovenijo
07. 04. 1998 16.19
Stanje neposrednih tujih naložb se je od 1993 do 1996 povečalo od 954 milijonov dolarjev na 1,93 milijarde dolarjev oziroma za 102,7 odstotka. Ekonomisti Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se v tem obdobju ni povečalo le stanje, ampak tudi obseg vsakoletnih prilivov neposrednih tujih naložb.
Razstava ob svetovnem dnevu Romov v etnografskem muzeju
07. 04. 1998 12.29
Ob svetovnem dnevu Romov - 8. aprila - bodo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprli razstavi fotografij avtorjev Nade Žgank in dr. Svanibora Pettana. Odprtje razstav bo z romskimi plesi popestrila skupina Romov iz Murske Sobote, zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik Zveze romskih društev Jožek Horvat. Prav tako jutri ob 12. uri bo v čitalnici SEM etnomuzikolog dr. Svanibor Pettan predaval o romskih glasbenikih na Kosovu. Naslov prve razstave je Fotografski utrinki iz vsakdanjega življenja Romov na Slovenskem. Nada Žgank, rojena leta 1967 v Celju, sicer diplomirana agronomka, se je že v obdobju svojega šolanja veliko ukvarjala s fotografijo. V zadnjih letih se je tematika njene fotografije jasno izoblikovala. Izdelani reportažni zapisi s svojo neposrednostjo, a tudi tankočutnostjo, opozarjajo na znane, vendar večno aktualne teme. Avtorica se prepušča doživljanju okolja, ki ga upodablja s fotografijo, zato so njeni izdelki neprisiljeni, živi, obenem pa kompozicijsko in estetsko skrbni, je o fotografijah Nade Žgank zapisal Igor Spreizer.
Razmere na slovenskih cestah
07. 04. 1998 12.15
Zaradi okvarjenega avtobusa je oviran promet na odseku med Črnučami ter rondojem v Tomačevem. Promet poteka le po prehitevalnem pasu. Zaradi prometnen nesreče je še vedno zaprta cesta Razdrto-Koper v kraju Kozina. Obvoz je urejen na kraju samem. Sicer pa so ceste po državi suhe in normalno prevozne. Cesta preko prelaza Vršič je prevozna z zimsko opremo. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, le na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil eno uro za prestop meje, na mejnem prehodu Vrtojba pa dve uri in pol.
Aprilska gostovanja v MGL
07. 04. 1998 12.05
V Mestnem gledališču ljubljanskem bo v aprilu gostovalo kar nekaj gledališč; štiri iz Slovenije, pa tudi Divadlo Komedie iz Prage. Slednje, ki je tako kot MGL v Ljubljani praško mestno gledališče, po t.i. žametni revoluciji pa je po precejšnji zapostavljenosti v preteklem obdobju doživelo ponoven razcvet, se bo ljubljanskemu občinstvu (s simultanim prevodom) predstavilo v torek in sredo, 14. in 15. aprila; in sicer z dvema predstavama: Shakespearovim Hamletom in Tremi sestrami Antona P. Čehova. Na odru MGL se bodo nato zvrstile še štiri gostujoče predstave. 16. in 17. aprila bo na ogled komedija Raya Cooneya Minister v škripcih v režiji Dušana Mlakarja in izvedbi SLG; 18. in 20. aprila bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s Policijo Slawomirja Mrožka v režiji Jaše Jamnika; 21. aprila se bo predstavilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta z igro Master Class avtorja Terryja McNallyja v režiji Vita Tauferja; 22. aprila pa bo oder MGL na voljo Gledališču Ptuj in njihovi uprizoritvi dela Sobo oddam Marcusa Koebelija v režiji Sama Strelca.
V Srebrenici vzpostavljena začasna uprava
06. 04. 1998 18.03
Vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v BiH Robert Barry se je danes v Banja Luki sešel s podpredsednikom srbske vlade Ostojo Kremenovićem in namestnikom visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Hansom Schumacherjem. Barry je po srečanju potrdil sprejetje tretje arbitražne odločitve, na podlagi katere je v Srebrenici vzpostavljena začasna uprava. Vodja začasne uprave v Srebrenici bo mednarodni uradni predstavnik, v njej pa bodo štirje Muslimani in štirje Srbi. Kot je še povedal Barry, bo začasna uprava vzpostavljena v prihodnjih desetih dneh, in sicer po posvetu z vladama obeh entitet - Republike srbske in Federacije BiH.
Chirac načrtuje nadaljnje pogovore o morebitnih ustavnih spremembah
06. 04. 1998 17.42
Francoski premier Lionel Jospin se je danes v Parizu sešel s predsednikom države Jacquesom Chiracom. S tem srečanjem je Chirac sklenil niz pogovorov s člani predsedstev 13 strank in predsednikoma obeh domov parlamenta, za katerega se je odločil po nedavnem uspehu skrajnih desničarjev na lokalnih volitvah v sredini marca. Jospin je po srečanju povedal, da Chiracu ni predstavil predlogov institucionalnih reform, ki pa jih v kasnejšem obdobju ne izključuje, "če bodo le-te pripomogle k pospeševanju demokracije". Sicer pa Chirac spričo uspeha skrajnih desničarjev načrtuje nadaljnje pogovore glede morebitnih ustavnih sprememb, so danes sporočili iz njegovega urada v Parizu.
Černomirdin podprl Kirijenka za predsednika vlade
06. 04. 1998 10.40
Nekdanji ruski premier Viktor Černomirdin je v pogovoru za rusko televizijo podprl Sergeja Kirijenka, ki ga je predsednik Boris Jelcin predlagal za novega predsednika vlade. Černomirdin je priznal, da je bil ob odstavitvi s premierskega položaja sicer zbegan, vendar pa je bil ves čas svojega vodenja vlade na kaj takšnega pripravljen.