smrti
V Savi našli telo sodnika
04. 12. 2000 00.00
Srbska policija je včeraj ob 15. uri iz Save v Beogradu potegnila telo pred mesecem dni izginulega sodnika Okrožnega sodišča v Beogradu Nebojša Simeunovića. Na telesu 63-letnega sodnika ni bilo znakov nasilja. Vzrok smrti in čas smrti bodo znani po obdukciji. Sodnika Simeunovića so zadnjič videli živega 7. novembra. Njegovo izginotje je nekaj dni kasneje beograjski policiji prijavila njegova sestra. Pred dvema mescema so Simeunovića zaradi problemov s srcem pripeljali na hitro pomoč. Zaradi tega naj bi, po trditvah njegovih kolegov, zahteval svojo razrešitev in upokojitev. Sodnik Okrožnega sodišča v Beogradu je bil dvajset let.
Nesreča hčerke Micka Jaggerja
03. 12. 2000 00.00
29-letna Jade Jagger, najstarejša hčerka 55-letnega pevca skupine Rolling Stones Micka Jaggerja, je bila s svojima dvema hčerkama udeležena v prometni nesreči na španskem otoku Ibiza in je komaj ušla smrti. Jade, ki je sicer fotomodel, je na ovinku izgubila oblast nad vozilom in čelno trčila v tovornjak, pri čemer je utrpela hudo poškodbo kolena, hčerki pa sta bili lažje poškodovani.
Pinochet se je pritožil
02. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta so na prizivnem sodišču v Santiagu vložili pritožbo zoper obtožnico in nalogu za hišni pripor, ki ju je proti Pinochetu vložil sodnik Juan Guzman Tapia. Sodniki imajo na voljo 48 ur časa za sprejem ali zavrnitev pritožbe. Eden od Pinochetovih odvetnikov Gustavo Collao je dejal, da je pritožba utemeljena na nepravilnostih v postopkih sodnika Tapie, ki se je odločil proti Pinochetu vložiti obtožnico zaradi zločinov vojaške enote Karavana smrti . Ta je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov, saj ni upošteval sodne uredbe o obveznem preverjanju Pinochetovega zdravstvenega stanja pred njegovo obtožbo.
Chirac vpleten v afero
02. 12. 2000 00.00
V Franciji se napoveduje škandal v zvezi s financiranjem strank, v katerega sta vpletena konservativni predsednik Jacques Chirac in socialistični minister za evropske zadeve Pierre Moscovici. Chiracovega najbližjega sodelavca iz časov, ko je bil še pariški župan, nekdanjega ministra Michela Roussina, pa so včeraj aretirali zaradi suma korupcije. Louise-Yvonne Cassetta, ki je pristojna za neuradno financiranje Chiracove neogolistične stranke RPR, je neposredno obremenila predsednika države. Na zaslišanju je sinoči povedala, da naj bi Chiraca v času, ko je bil še pariški župan, Michel Roussin vedno sproti obveščal o prispevkih podjetnikov. Do leta 1995 so bili takšni prispevki do določene meje zakoniti, sedaj pa sodstvo izhaja iz tega, da bi lahko pritekali kot protiusluga za nelegalno dajanje prednosti pri dodeljevanju javnih naročil.
Čilski sodnik obtožil Pinocheta
01. 12. 2000 00.00
Čilski sodnik je vložil obtožnico proti nekdanjemu čilskemu diktatorju Augustu Pinochetu v zvezi z zločini vojaške enote Karavana smrti, ki je po državnem udaru v Čilu leta 1973 ubila 75 političnih zapornikov. Pinochet je obtožen tudi za ugrabitve in izginotje 19 zapornikov v prvih mesecih svoje 17-letne diktature, ki se je končala leta 1990.
100 let od smrti Oscarja Wilda
30. 11. 2000 00.00
Danes mineva sto let od smrti novoromantičnega pesnika, prozaista in dramatika Oscarja Wilda.
Drevored Marie Callas
29. 11. 2000 00.00
Osrednji drevored na aveniji Georges-Mandel med trgom Trocadero in magistratom 16. pariškega okrožja bo dobil ime po operni divi Marii Callas, ki je nedaleč stran živela do svoje smrti 16. septembra 1977. Ob 20. obletnici smrti se je Pariz pevki poklonil z odtisom njenega imena v tla trga Alma. Ta kraj je kasneje postal posvečen princesi Diani, ki je umrla v prometni nesreči v bližnjem podvozu, zato so mestne oblasti sklenile po Callasovi poimenovati še drevored.
Nizozemska sprejela zakon o evtanaziji
28. 11. 2000 00.00
Nizozemski parlament je sprejel zakon o legalizaciji evtanazije in zdravniški pomoči pri smrti. Zakon zdaj sicer potrebuje potrditev še v senatu, kar pa naj bi bila zgolj formalnost. Zakon bi zato lahko začel veljati že prihodnje leto.
Koštunica povabil Rugovo k dialogu
25. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi in ga pozval k dialogu o rešitvi kosovskega vprašanja.
Glavna obravnava proti Levstiku
23. 11. 2000 00.00
Na ljubljanskem sodišču se je z zagovorom obdolženega začela glavna obravnava zoper nekdanjega domobranca Vinka Levstika, obtoženega medvojnih hudodelstev proti civilistom in vojnim ujetnikom. Na današnjem sojenju je bila prebrana obtožnica, po kateri je 75-letni Levstik obtožen ravnanja proti pravilom mednarodnega prava in kršenja Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Tovrstni zločini nikoli ne zastarajo, zagrožena kazen zanje pa je od deset do dvajset let zapora. Obtožba Levstiku očita, da naj bi bil junija 1944 kot poveljnik črnorokcev mučil in ubil Ivanko Vesel, čez dva meseca ubil partizana Alojza Marolta, marca petinštirideset pa obračunal še s partizanskim poročnikom Borivojem Jeleničem. Vsa očitana dejanja je Levstik v zagovoru zanikal in med drugim poudaril, da je sicer ujel veliko partizanov, vendar ni nobenega ustrelil. Petinsedemdesetletni Levstik je bil še posebej ogorčen nad dolgotrajnostjo postopka - vleče se namreč že od leta enainosemdeset.
Nov primer bolezni norih krav
23. 11. 2000 00.00
Na območju Voitsberga na avstrijskem Štajerskem so odkrili nov primer Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Za človeško obliko bolezni norih krav je umrla 72-letna ženska, ki je preminula že pred mesecem dni, izsledki obdukcije pa so znani šele zdaj. Zdravniki iz univerzitetne klinike v Gradcu so poudarili, da je ženska bolehala za prvotno obliko bolezni, ki ni povezana z BSE. Bolezen ženske iz oklice Voitsberga naj bi bila podobna bolezni 71-letne ženske iz Beljaka, ki je umrla pred nekaj tedni.
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
Nadomestne volitve v Veliki Britaniji
23. 11. 2000 00.00
V Veliki Britaniji so se v treh volilnih enotah pričele nadomestne volitve za tri sedeže v spodnjem domu britanskega parlamenta. Nadomestne volitve potekajo v Glasgowu in Prestonu zaradi smrti dveh poslancev ter v West-Bromwichu zaradi odhoda nekdanje predsednice parlamenta Betty Boothroyd.
Obletnica smrti Franca
19. 11. 2000 00.00
Ob 25. obletnici smrti nekdanjega španskega fašističnega diktatorja Franca se je v središču Madrida zbralo nekaj tisoč pristašev njegovega režima. Istočasno pa so le nekaj ulic stran potekale tudi demonstracije nasprotnikov fašizma. Ti so razbili več izložb, zato so jih posebne enote policije grobo in z udarci razgnale.
Podrli vlakec Gromska strela
19. 11. 2000 00.00
Mesto New York se je zaradi javne varnosti odločilo podreti del enega nekoč najznamenitejših zabaviščnih parkov na svetu Coney Island v Brooklynu. Vlakec smrti, imenovan Gromska strela, je bil zgrajen leta 1926 in je do leta 1983, ko je prenehal delovati, prepeljal na milijone zabave željnih Newyorčanov. Vlakec smrti je bil skupaj s hišo, nad katero je bil zgrajen, leta 1977 ovekovečen v filmu Woodyja Allena Annie Hall. Na toboganu se je od leta 1983 nabiral prah, tako kot na drugih objektih nekoč zelo priljubljene izletniške točke prebivalcev New Yorka in okolice.
Nadaljevanje Prvinskega nagona
18. 11. 2000 00.00
Kanadski režiser David Cronenberg, znan med drugim po filmih Muha in Trk, bo z igralko Sharon Stone snemal nadaljevanje filma Prvinski nagon. Cronenberg je zatrdil, da bo za snemanje filma razpolagal s 70 milijoni dolarjev, začetek snemanja pa je predviden februarja prihodnje leto.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Bolezen norih krav na Koroškem
18. 11. 2000 00.00
Avstrijski strokovnjaki so danes potrdili, da so na avstrijskem Koroškem zasledili primer Creutzfeld-Jakobove bolezni. Kot so pokazale raziskave na patološkem oddelku univerzitetne klinike v Gradcu, je 71-letna ženska, ki je pred nekaj tedni umrla v bolnišnici v Beljaku, imela Creutzfeld-Jakobovo bolezen. Da bi se o tem dokončno prepričali, bodo raziskave ponovili še na Dunaju.
Mediteranska hrana podaljšuje življenje
15. 11. 2000 00.00
Mediteranska hrana, bogata z olivnim oljem, sadjem, zelenjavo in ribami, je najbolj zdrav način prehranjevanja za bolnike, ki so preživeli srčni infarkt, so ugotovili strokovnjaki na nedavnem kongresu Ameriškega društva kardiologov v New Orleansu. Po besedah dr. Roberta Marchiolija hrana, bogata s proizvodi, ki jih povezujejo z mediteransko kulturo, in siromašno z nasičenimi maščobami, ki jih najdemo na primer v maslu, zmanjšujejo tveganje smrti po infarktu. Osebe, ki v svojo prehrano vključujejo več rastlinskega olja in masla, so trikrat bolj ogrožene kot ljudje, ki imajo na svojem jedilniku več zelenjave in olivnega olja.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Ne bodo več praznovali prinčevega rojstnega dne
10. 11. 2000 00.00
Britanski Deviški otoki so umaknili rojstni dan britanskega princa Charlesa iz seznama uradnih državnih praznikov. Namesto 14. novembra bodo otočani odslej naprej praznovali rojstni dan nekdanjega guvernerja H. Lavity Stoutta 7. marca. Sedanji guverner Ralph O'Neal je poudaril, da ne vidi razloga, zakaj bi praznovali rojstni dan princa Charlesa, ki ga ne praznujejo niti v njegovi domovini. To je le še ena simboličnih gest, s katerimi se poskušajo nekdanja britanska ozemlja v Karibskem otočju, med katerimi sta tudi Barbados in Jamajka, otresti svoje kolonialne preteklosti. O'Neal je dejal še, da so hoteli počastiti Stoutta, ki je bil prvi guverner Deviških otokov od leta 1967 do 1971, kasneje pa je to mesto prevzel še dvakrat, in sicer od leta 1979 do 1983 in od 1986 do svoje smrti leta 1995.
Najstarejša ladja na svetu
09. 11. 2000 00.00
Arheologi v Egiptu so v kraljevski grobnici v Abidosu 400 kilometrov južno od Kaira našli ostanke ladje, za katero domnevajo, da je najstarejša ladjo na svetu, kar so jih našli doslej. Kot je poročala televizijska postaja BBC, strokovnjaki ocenjujejo, da je ladja stara približno 5000 let. Arheologi pojasnjujejo, da so v Evropi in Afriki sicer že našli izdolbena debla, ki so služila kot kanu, in so bila še starejša, omenjena najdba pa je najstarejša zapletena ladijska konstrukcija, kar so jih našli. Arheologi vedo, da je v grobnici, kjer so našli omenjeno ladjo, zakopanih vsaj še deset podobnih plovil. Ladja je bila verjetno dolga 25 metrov, narejena pa je bila iz desk, povezanih z vrvjo, bila pa je pobarvana z živo rumeno barvo. Arheologi domnevajo, da so ladjo zgradili za kralja, da bi z njo plul v zagrobnem življenju. Stari Egipčani so namreč verovali, da bo faraon po smrti odplul po Nilu skupaj z bogom sonca, Rajem.
Prireditvi v spomin Miri Mihelič
09. 11. 2000 00.00
Ob 15-letnici smrti Mire Mihelič (1912-1985), pomembne književnice in prevajalke ter podpredsednice mednarodnega PEN v obdobju med letoma 1973 in 1985, sta slovenski PEN in SAZU pripravila simpozij o ustvarjalnem in javnem delu Mire Mihelič, Narodna in univerzitetna knjižnica pa razstavo pisateljičinih rokopisov, prvih tiskov, dokumentov in fotografskega gradiva iz življenja Miheličeve.
Umrla danska kraljica mati
07. 11. 2000 00.00
V 90. letu starosti je na svojem domu v gradu Fredensborg na Danskem popoldne umrla danska kraljica mati Ingrid, so sporočili iz danske kraljeve palače. Povedali so tudi, da je bila mati danske kraljice Margrethe II. zadnji teden hudo bolna in da so se ob njeni smrtni postelji zbrale vse tri hčerke in vseh deset vnukov.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Umrla najstarejša zemljanka
04. 11. 2000 00.00
Eva Morris, najstarejša zemljanka, ki je pripisovala svojo dolgoživost uživanju viskija in kuhane čebule, je le šest dni pred svojim 115. rojstnim dnem umrla v spanju v domu za ostarele v angleškem mestu Stone. Sem ter tja si je sicer rada prižgala cigareto, rada pa je tudi kolesarila. Marca so jo v Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za najstarejšo živečo zemljanko. Po navedbah njenih negovalcev naj bi se še na predvečer smrti počutila dobro, bila naj bi povsem pri sebi. Ko so jo opomnili, da bo naslednji teden izpolnila 115 let, pa je le presenečeno odvrnila: "Oh, a res?"
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Umrl scenarist Leonardo Benvenuti
03. 11. 2000 00.00
V sedeminsedemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Rimu umrl eden najbolj znanih italijanskih scenaristov Leonardo Benvenuti. Kot so povedali v bolnišnici, je imel Benvenuti težave s srcem in je v zadnjih mesecih prestal več operacij. Benvenuti je v svoji pet desetletij dolgi karieri napisal najmanj 200 scenarijev, večinoma za filme. Med drugim je sodeloval pri scenariju za komedijo Vittoria De Sice Poroka po italijansko iz leta 1964, v kateri sta v glavnih vlogah igrala Sophia Loren in Marcello Mastroianni ter za film Nekoč je bilo v Ameriki (1984) v režiji Sergia Leoneja, v katerem je glavno vlogo odigral Robert De Niro. Benvenuti je sodeloval z največjimi italijanskimi režiserji, med drugim z Mariom Monicellijem, ki velja za očeta italijanske komedije.
Dokazi proti Tudjmanu?
02. 11. 2000 00.00
Po pisanju britanskega časopisa Independent obstajajo dokazi o neposredni vpletenosti pokojnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v vojne zločine nad Muslimani v bosanski vojni. Independent trdi, da so Tuđmanovi sodelavci po njegovi smrti iz Predsedniških dvorov umaknili kar 85 kilogramov prepisov najbolj občutljivih pogovorov med tedanjimi nosilci oblasti.