sodnih
Bizjak v Moskvi
15. 05. 2001 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se je v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Ruski federaciji dopoldne v Moskvi sestal z ruskim pravosodnim ministrom Jurijem Čajko, s katerim sta ocenila, da so odnosi med državama na področju pravosodja dobri. Minister Bizjak se je udeležil tudi nadaljevanja konference ob peti obletnici ruskega članstva v Svetu Evrope in 25. obletnici delovanja moskovske Helsinške skupine, kjer je zbranim spregovoril o človekovih pravicah. Bizjak se bo danes udeležil še zaključka omenjene konference in tako sklenil uradni obisk v Ruski federaciji, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Minister Bizjak v Moskvi
14. 05. 2001 00.00
Pravosodni minister Ivan Bizjak se je v okviru dvodnevnega uradnega obiska v Ruski federaciji dopoldne udeležil odprtja konference ob peti obletnici ruskega članstva v Svetu Evrope in 25. obletnici delovanja moskovske Helsinške skupine. Bizjak je poleg tega na moskovski državni univerzi mednarodnih odnosov, ki deluje pod okriljem ruskega zunanjega ministrstva, študentom predaval o človekovih pravicah.
Bizjak na obisku v Rusiji
14. 05. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak se bo 14. in 15. maja 2001 mudil na uradnem obisku v Ruski federaciji. V Moskvi se bo srečal z ruskim ministrom za pravosodje Jurijem Čajko. Gre za prvo srečanje ministrov za pravosodje Republike Slovenije in Ruske Federacije.
Minister Bizjak na dnevu državnih pravobranilcev
12. 05. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak se je v Novi Gorici udeležil srečanja ob Dnevu državnih pravobranilcev. V pozdravnem nagovoru zbranim državnim pravobranilcem je minister Bizjak poudaril velik pomen državnega pravobranilstva kljub temu, da ta državni organ v javnosti ni posebno izpostavljen. Minister je sodelovanje med ministrstvom za pravosodje in državnim pravobranilstvom ocenil kot korektno in izrazil zadovoljstvo, ker med njima ni odprtih vprašanj, razen nekaterih vprašanj, povezanih s prostori in tehnično opremljenostjo.
Zasebno vročanje v postopkih
22. 04. 2001 00.00
Zasebni vročevalci za vročanje pomembnejših sodnih pisanj v pravdnih postopkih so z delom začeli v drugi polovici preteklega leta, trenutno pa jih je registriranih kar 91. Zasebno vročanje odredi sodišče na predlog strank potem, ko je bilo vročanje po pošti ali s pomočjo sodnih kurirjev neuspešno. Če se naslovnika ne najde in tožba ni vročena, se postopek ne more začeti, nevročena sodba pa ne more postati pravnomočna, so povedali na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Bizjak o ukrepih za zmanjševanje sodnih zaostankov
18. 04. 2001 00.00
Sodni zaostanki na slovenskih sodiščih se zmanjšujejo že tretje leto zapored, kar je tudi posledica boljše učinkovitosti sodnikov. Stanje sodišč po Sloveniji pa je zelo različno, zato se bodo na ministrstvu za pravosodje reševanja težav lotili s celovito analizo stanja na posameznih sodiščih. V pogovorih s predsedniki sodišč z večjimi težavami bodo poskušali izboljšati učinkovitost manj storilnih sodišč, prizadevali pa si bodo tudi za boljšo organizacijo sodišč. "Vse nerešene zadeve lahko rešijo le sodniki sami," je na današnji novinarski konferenci povedal minister za pravosodje Ivan Bizjak, ki je v prizadevanju za boljše nagrade sodnikov, ki bodo sodelovali pri projektu Herkules, tudi podprl predsednika vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerja, ki se s predlogom poslancev o 15-odstotnem pavšalnem dodatku k plači ne strinja.
Obisk makedonskega javnega tožilca
13. 04. 2001 00.00
Javni tožilec Republike Makedonije Stavre Djikov, ki končuje tridnevni uradni obisk v Sloveniji, se je ločeno srečal s predsednikom vrhovnega sodišča Mitjo Deisingerjem in ministrom za pravosodje Ivanom Bizjakom. Deisinger je makedonskemu gostu predstavil delo, pristojnosti in obremenitve slovenskega vrhovnega sodišča, Bizjak pa je v pogovoru opozoril na pomen sodelovanja v okviru Sveta Evrope in Srednjeevropske pobude, zlasti na področjih organiziranega kriminala, korupcije in trgovanja z ljudmi. Djikov je Deisingerja in Bizjaka seznanil z vlogo in nalogami makedonskega tožilstva ter splošnim političnim položajem v Makedoniji.
O projektu Herkules
06. 04. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak, predsednik Sodnega sveta RS Mile Dolenc in predsednik Vrhovnega sodišča RS Mitja Deisinger so se danes srečali v kabinetu predsednika Vrhovnega sodišča RS, kjer so obravnavali predvidene spremembe ustave na področju pravosodja ter spremembe zakona o sodniški službi v delu, ki se nanaša na projekt Herkules, so sporočili z Vrhovnega sodišča.
Slovenija ni koruptivna država
28. 03. 2001 00.00
Slovenija ni preveč koruptivna država, je eno izmed osrednjih ugotovitev strokovnega klubskega srečanja kluba celjskih podjetnikov Zlatorog, ki je bilo tokrat s temo Tožilstvo v procesu tranzicije mlade države namenjeno zlasti tematiki pravosodja. Kljub temu, da je korupcija v naši državi veliko temno polje, pa po mnenju vrhovnega državnega tožilca Franca Mazija ni izstopajoča, saj je bilo po nekaterih podatkih v zadnjih letih prijavljenih le 20 primerov tovrstnih kaznivih dejanj. Sicer je v zadnjih letih bilo na tožilstvo naslovljeno približno 500 ovadb za kazniva dejanja, ki so se zgodila v procesu lastninjenja. Doslej je tožilstvo zaradi takšnih kriminalnih dejanj kaznovalo 100 obtožencev.
Zaprli predstavnike gibanja Haika
11. 03. 2001 00.00
Madridski sodnik Baltasar Garzon je v noči na nedeljo odredil zaprtje 16 vodilnih predstavnikov baskovskega mladinskega gibanja Haika zaradi njihove domnevne pripadnosti baskovski separatistični organizaciji ETA. Šestnajsterico so aretirali v začetku tedna, se je izvedelo iz sodnih virov.
Konec konference v Stockholmu
30. 01. 2001 00.00
Dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom Boj proti nestrpnosti, ki je bila uvod v svetovno konferenco proti rasizmu, ki bo septembra letos v Južnoafriški republiki, se je danes zaključila z govorom švedskega premiera Goerana Perssona. V okviru stockholmske konference sta danes generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in slovenski predstavnik, pravosodni minister Ivan Bizjak, v govorih poudarila pomen vzgoje mladih, predstavniki sodelujočih držav pa so sprejeli deklaracijo, v kateri se zavezujejo za boj proti vsem vrstam nestrpnosti. Bizjak se je v okviru predvidenih dvostranskih srečanj danes sestal s švedskim ministrom Thomasom Botctroemom ter latvijsko ministrico za pravosodje Ingrid Labiutsko, popoldne pa se bo sešel še s švedskim ombudsmanom Claesom Eklundom, so povedali v slovenski delegaciji.
ZPS dobila tožbo
09. 01. 2001 00.00
Po šestih letih je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) uspela izterjati denar od turistične agencije RoYal, ki jo je zveza tožila že leta 1994. Šlo je za primer ko so študentje vplačali absolventski izlet po ugodni ceni, mesec dni pred odhodom pa je agencija program spremenila in podražila. Ker denarja ni vrnila, so se študentje odločili za tožbo.
Reševanje zaostankov in sprejem zakonodaje
30. 12. 2000 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak je z delom svojih predhodnikov zadovoljen, saj meni da je harmonizacija naše zakonodaje z evropsko potekala tekoče, začeli pa so se tudi programi za reševanje sodnih zaostankov. Med prednostne naloge svojega ministrovanja uvršča sprejem zakona o lastninskopravnih razmerjih, obligacijskega zakonika, zakona o prekrških, zakona o brezplačni pravni pomoči ter spremembe zakonov o odvetništvu in varstvu osebnih podatkov. Skrajšati želijo čakalne dobe na državni pravniški izpit, v štirih letih pa nameravajo doseči tudi tekočo obravnavo zadev na vseh sodiščih, je dejal Bizjak.
Primer Mladinine zgodbe ponovno na sodišču
22. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče je pogrelo medijsko-politično vojno med Marjanom Podobnikom in tednikom Mladino. Povod za spor in tožbo je bila Mladinina zgodba o nezakonitem financiranju volilne kampanje slovenske ljudske stranke. Po vloženi tožbi Marjana Podobnika se sodni proces vleče še danes. Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo višjega sodišča in mu naložilo, da naj ponovno odloča.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Vouk opozarja na odločbo
12. 12. 2000 00.00
Narodni svet koroških Slovencev je danes v Celovcu priredil novinarsko konferenco, na kateri je Rudi Vouk kot vlagatelj pritožbe predstavil posledice najnovejše odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, protiustavna. Iz omenjene uredbe je izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ASDP).
Pomen porotniškega sojenja se manjša
09. 12. 2000 00.00
Pomen porotniškega sojenja se pri nas zadnja leta zaradi sprememb zakonodaje zmanjšuje. Od uveljavitve zakona o sodiščih leta 1994 je njihovo sodelovanje v sodnih senatih omejeno le na okrožna sodišča, pa tudi tam je za nekatera vprašanja pristojen sodnik posameznik in ne senat, v katerem so prisotni tudi sodniki porotniki.
Kongres na Floridi bo sam izbral elektorje
07. 12. 2000 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je zavrglo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega, da ročno štetje glasovnic na Floridi spozna za neustavno. Busheva tožba v Atlanti je le ena izmed kopice povolilnih sodnih dvobojev med njim in demokratskim kandidatom Alom Gorom, njena zavrnitev pa ni z ničemer vplivala na pospešitev razpleta. Poleg Bushevih odvetnikov so pri tožbi sodelovali tudi trije zaskrbljeni republikanski volilci, ki so se počutili oškodovane, ker so nekatere glasovnice ročno preštevali, njihovih pa ne.
Gore optimističen
06. 12. 2000 00.00
Dan potem, ko je doživel dva krepka sodna udarca, je predsedniški kandidat ameriške Demokratske stranke Al Gore nakazal, da se bo po mesecu dni sodnih izpodbijanj volilne zmage nasprotnika Republikanske stranke Georga Busha mlajšega predal takoj, ko bo vrhovno sodišče Floride izreklo zadnjo besedo.
Bush o notranjepolitičnih vprašanjih
03. 12. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriške Republikanske stranke George Bush mlajši se je po petkovem srečanju z upokojenim generalom Colinom Powellom, s katerim sta govorila o vprašanjih zunanje politike, včeraj srečal še z republikanskima vodjema v zveznem kongresu, s katerima je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih. Bush je na svojem teksaškem ranču v Crawfordu sprejel vodjo predstavniškega doma Dennisa Hasterta in vodjo senatne večine Trenta Lotta ter tako nadaljeval ustvarjanje vtisa, da se ga povolilni zapleti na Floridi ne tičejo.
Na potezi je vrhovno sodišče ZDA
01. 12. 2000 00.00
Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.
Rehbocku kršene človekove pravice
28. 11. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je objavilo razsodbo v primeru Rehbock proti Sloveniji, ki ugotavlja, da so bile nemškemu državljanu Ernstu Rehbocku kršene nekatere človekove pravice. Rehbock se je pred omenjenim sodiščem pritožil zaradi domnevne kršitve človekovih pravic v Sloveniji. Zaslišanje pred sodiščem se je začelo 16. maja.
Podprli štiri kandidate za ministre
27. 11. 2000 00.00
Odbor DZ za notranjo politiko in pravosodje je s 16 glasovi proti dvema podprl predstavitev kandidata za notranjega ministra Rada Bohinca, ki je članom odbora predstavil prednostne naloge delovanja ministrstva na področjih javne uprave, upravno notranjih zadev ter javne varnosti. Proti ustreznosti njegove predstavitve sta glasovala poslanca opozicijske SDS.
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Koštunica pisal Annanu
17. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu in ga obvestil, da je varnostni položaj Srbov v prištinskem zaporu na Kosovu daleč od zadovoljivega.
Negotova usoda Rambusa?
06. 11. 2000 00.00
Največji izdelovalec spominskih čipov na svetu, Samsung Electronics,je s konkurenčnim Rambusom podpisal pogodbo o nakupu licenčnih pravic za SDRAM, DDR DRAM in druge spominske module. Samsung je peti velik izdelovalec spominskih čipov, ki se je odločil sporazumeti z Rambusom. Obstaja pa seveda tudi nasprotno mnenje, ki ga zastopata podjetji Hyundai in Micron, ki sta se odločili iti po drugi oziroma sodni poti. Omenjeni podjetji sta z Rambusom začeli pravo sodno bitko glede pravic do patentov za SDRAM in DDR DRAM module. Analitiki menijo, da je moral Rambus v precejšnji meri popustiti Samsungu, da je slednji sploh privolil v podpis pogodbe. Tako Samsung v dani situaciji nikakor ne more biti na izgubi, kajti v primeru, da zmagajo podjetja, ki so se odločila sodno preganjati Rambus, pogodbeno ni vezan na plačilo (nedvomno visokih) sodnih stroškov. V nasprotnem primeru, t.j. če zmaga Rambus, pa je sama pogodba za Samsung izjemno ugodna. Da bi se v prihodnosti izognili podobnim težavam, je skupina velikih izdelovalcev čipov, vključno z Intelom, začela razvijati novi, »
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Novinar POPtv ravnal v interesu javnosti
04. 11. 2000 00.00
Novinarsko častno razsodišče je zaključilo postopek v primeru Janez Jereb proti novinarju POPtv Vinetu Beštru zaradi prispevka o Krivolovu v
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Vse manjši sodni zaostanki
01. 11. 2000 00.00
Na slovenskih sodiščih je bilo konec letošnjega junija 543.916 vseh nerešenih zadev, kar pomeni štiriodstotno zmanjšanje glede na enako obdobje lani. Poročilo o napredku pri reševanju sodnih zaostankov, ki ga je pripravilo ministrstvo za pravosodje, slovenska vlada pa ga je obravnavala 28. septembra, kaže, da na vseh sodiščih upada število nerešenih pomembnejših zadev. Lani se je v primerjavi z letom 1998 število teh nerešenih zadev zmanjšalo za štiri odstotke. Bistveno večje zmanjšanje, in sicer 8,6-odstotno, pa je glede na enako obdobje lani zabeleženo v letošnjem prvem polletju, ko je konec junija na sodiščih ostalo 184.796 nerešenih pomembnejših zadev. Še večje pa je zmanjšanje teh zadev v letošnjem prvem polletju v primerjavi s koncem leta 1998, saj se je število nerešenih pomembnejših zadev na vseh slovenskih sodiščih zmanjšalo za 12 odstotkov.