sodnih
Predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice na obisku v Sloveniji
12. 04. 1999 08.56
Predsednik ustavnega sodišča Franc Testen bo gostil predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga Luziusa Wildhaberja s sodelavci. Sogovorniki bodo izmenjali izkušnje in se seznanili z delovanjem obeh sodnih institucij.
Tožilstvo zahteva 15 let zapora za Andreottija
08. 04. 1999 17.15
Italijansko tožilstvo je v mafijskem procesu proti nekdanjemu predsedniku vlade Giuliu Andreottiju danes zahtevalo 15 let zapora.
Hrvaška koalicija izvaja pritiske
11. 02. 1999 17.45
Hrvaška opozicija je opozorila, da v času, ko se Hrvaška pripravlja na volitve leta 2000, Hrvaška demokratska unija (HDZ) pospešeno izvaja totalitarne pritiske.
Bizjak sprejel Kruegerja
12. 11. 1998 15.51
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se je danes srečal z namestnikom generalnega sekretarja Sveta Evrope (SE) Hansom-Christianom Kruegerjem in veleposlanico Slovenije pri SE Magdaleno Tovornik.
Prvi uradni obisk poljskega veleposlanika na ministrstvu za pravosodje
27. 10. 1998 14.38
Na ministrstvu za pravosodje sta se danes sestala veleposlanik Poljske v Sloveniji Maciej Szymanski in pravosodni minister Tomaž Marušič. Pogovarjala sta se predvsem o nadaljevanju postopka za oblikovanje dvostranskega sporazuma med Slovenijo in Poljsko, ki se nanaša na medsebojno izvrševanje sodnih odločb v kazenskih zadevah, so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Microsoft bo novinarje prek interneta obveščal o tožbi ameriške vlade
21. 10. 1998 09.04
<B>Med sodnim procesom v zvezi s protimonopolno tožbo ameriške vlade proti Microsoftu, ki se je začel 19. oktobra, bo Microsoft prek interneta ponujal novinarjem podrobne povzetke razprave vsakega dne, kopije predloženih pravnih dokumentov in druge pomembne podatke.</B>
Sporazum o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča podpisalo 26 držav
22. 07. 1998 13.22
Združeni narodi so sporočili, da je sporazum o ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča podpisalo 26 držav, med njimi tudi Francija, Italija in Španija, in sicer kmalu potem, ko so v Rimu na mednarodni diplomatski konferenci o ustanovitvi sodišča v petek sprejeli njegov statut. Za ustanovitev sodišča je v Rimu glasovalo približno 120 držav. ZDA, ki se bojijo sodnih procesov proti svojim vojakom v različnih delih sveta, so bile tudi ena od sedmih držav, ki so glasovale proti ustanovitvi sodišča, ki bo sodilo storilcem najhujših zločinov. Do dejanske ustanovitve sodišče pa bo preteklo še kar nekaj časa, saj mora konvencijo s statutom sodišča najprej podpisati 60 držav, nato pa jo morajo ratificirati še njihovi parlamenti.
Pereče vprašanje kršenja človekovih pravic v Kambodži
15. 07. 1998 12.54
Po besedah vrhovnega uslužbenca Združenih narodov za človekove pravice v Kambodži Thomasa Hammarberga bo morala skupina mednarodnih opazovalcev, ki bo ob volitvah 26. julija prispela v državo, posebno pozornost posvetiti naraščajočemu problemu kršenja temeljnih človekovih pravic. Zaskrbljujoč naj bi bil predvsem spodrsljaj vlade, da bi raziskala skoraj 100 nepotrebnih sodnih pobojev v minulem letu, pa tudi ustrahovanja volivcev in nepravičen dostop do medijev za opozicijske stranke.
Poročila Microsofta in BSA o protipiratskih akcijah
16. 06. 1998 12.38
<I><B>Belgija </B></I>
Preiskava osredotočena na vezi med predsednikovimi svetovalci in pričami
14. 06. 1998 13.07
Preiskava o "spolnih zločinih" ameriškega predsednika Billa Clintona, ki jo vodi neodvisni svetnik Kenneth Starr, poteka izven sodnih dvoran, potem ko je vrhovno sodišče odklonilo, da bi pritožbe odvetnikov Bele hiše rešilo po hitrem postopku. Preiskovalci so vzeli pod drobnogled predsednikovega osebnega svetovalca in zaupnika Bruca Lindseya, preko katerega hočejo izvedeti, če je Clinton sodeloval pri napeljevanju prič k laganju.
DS o noveli zakona o sodnih taksah
23. 03. 1998 10.34
Državni svet (DS) bo na današnji sedmi seji poleg pobud in vprašanj obravnaval zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o sodnih taksah, ki ga je DZ ponovno sprejel 4. marca, ter zakon o dopolnitvi zakona o sodniški službi. Na dnevnem redu ima tudi poročilo Družbenega pravobranilca RS o stanju, pojavih in problemih na področju varstva družbene lastnine in varstva pravic delavcev v letu 1997.
Seks seminarja še ne bo kmalu konec
06. 03. 1998 09.10
Afere o domnevnem ljubezenskem razmerju med predsednikom ZDA Billom Clintonom in nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky še ne bo tako hitro konec. Brskanje po predsednikovem perilu pa bolj škodi neodvisnemu preiskovalcu Kennethu Starru, saj po anketi televizijske družbe CBS le 12 odstotkov Američanov odobrava njegovo početje. Poleg tega tudi nanj letijo obtožbe o laganju pod prisego, kar hoče sam dokazati predsedniku Clintonu.
Sadam odredil osvoboditev vseh arabskih zapornikov v Iraku
05. 02. 1998 18.12
Iraški predsednik Sadam Husein je danes odredil osvoboditev vseh zapornikov arabske narodnosti v Iraku, je danes napovedala uradna iraška televizija. Sadam se je za ta korak odločil na prošnjo generalnega sekretarja Arabske lige Esmata Abdela Meguida, ki se mudi na obisku v Iraku.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.