sovjetska
Parada ob obletnici ruske zmage
09. 05. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin si je danes na moskovskem Rdečem trgu ogledal vojaško parado, ki so jo pripravili ob 56. obletnici vojaške zmage nad Hitlerjevo Nemčijo. Po besedah Putina je bila to velika zmaga velikega naroda, zmaga pravičnosti nad zlom in nasiljem, zmaga svobode nad suženjstvom, v novem stoletju pa je zmaga le še pridobila na pomenu. Vojaške enote je letos prvič v ruski zgodovini pregledal obrambni minister v civilu, Sergej Ivanov.
Koizumi predlaga strukturne reforme
07. 05. 2001 00.00
Novi japonski premier Juniširo Koizumi želi Japonski pomagati iz krize s strukturnimi reformami v gospodarstvu, politiki in družbi na sploh. V prvem govoru pred parlamentom, odkar je Koizumi postal premier, je opozoril, da brez teh reform ni mogoč razvoj države. Na zunanjepolitičnem področju je poudaril pomen zavezništva z ZDA, ni pa omenil spremembe japonske ustave, ki bi omogočala sodelovanje japonskih vojakov v mednarodnih operacijah z zavezniki. Deveti člen japonske ustave namreč dovoljuje uporabo vojske zgolj za obrambo države.
Aretirali prodajalki mesa
03. 04. 2001 00.00
Moldavske oblasti so nedavno aretirale dve prodajalki mesa, ker sta, kot se je izkazalo, prodajali ostanke človeškega mesa.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Američani vohunili zaman
05. 03. 2001 00.00
Ameriški mediji poročajo, da je njihova vlada v 80. letih prejšnjega stoletja kopala predor pod sovjetskim veleposlaništvom v Washingtonu, da bi prisluškovala zaupnim pogovorom, oziroma vohunila za sovražnikom iz hladne vojne. Medtem ko so delavci rili pod sovjetsko ambasado, je administracija Ronalda Reagana izražala zgražanje in jezo nad razkritjem prisluškovalnih naprav v ameriški ambasadi v Moskvi. Novica o kopanju predora je prišla na dan v zvezi z zadnjo vohunsko afero, ko so zaradi suma, da je Rusom izdajal ameriške načrte, aretirali dolgoletnega agenta FBI Roberta Phillipa Hanssena. Več sto milijonov dolarjev porabljenih za ameriški projekt in spremljevalne dejavnosti pa je tako šlo v nič, saj se je Sovjetska zveza primerno zavarovala in prisluškujočim agentom "prodajala toplo vodo".
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Svet Evrope zahteva prepoved DU izstrelkov
24. 01. 2001 00.00
Svet Evrope je v sredo zahteval prepoved izdelave, poskusov, uporabe in prodaje orožja z osiromašenim uranom ali plutonijem. Parlamentarna skupščina SE je pozvala odbor ministrov, naj od zveze NATO in ZN zahteva uvedbo programa zdravstvenega nadzora civilnega prebivalstva na Balkanu, vojakov, ki so sodelovali v operacijah, in predstavnikov humanitarnih organizacij ter novinarjev, ki so delali na tem ozemlju. Današnjega drugega zasedanja omenjenega odbora se je udeležilo 50 držav - 19 članic zveze NATO in države nečlanice, ki sodelujejo v mirovnih misijah v BiH in na Kosovu. Predstavnik ZDA je na srečanju posredoval nadaljnje informacije o vsebnosti plutonija v strelivu z osiromašenim uranom in obljubil, da bo podal poročilo na 600 straneh o natančni sestavi tega orožja, je sporočil tiskovni predstavnik zavezništva.
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Putin zavrnil japonske zahteve
04. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki danes nadaljuje tridnevni obisk na Japonskem, je v pogovoru z japonskim premierom Joširom Morijem zavrnil vse ozemeljske zahteve Japonske do Kurilskih otokov, ki jih je tedanja Sovjetska zveza priključila ob koncu druge svetovne vojne, zaradi česar Moskva in Tokio vse doslej nista podpisala mirovnega sporazuma.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.
Biološko orožje glavna grožnja človeštvu?
15. 08. 2000 00.00
V prihodnosti naših življenj ne bo ogrožala le atomska bomba, temveč tudi različne vrste biološkega orožja, trdijo strokovnjaki. Po njihovem mnenju bo biološko orožje v 21. stoletju glavna grožnja za človeštvo, saj je to orožje mogoče pripraviti enostavno in brez večjih stroškov. V nekdanji Sovjetski zvezi je bilo biološko orožje strogo varovana skrivnost. Nekdanja največja sovjetska tovarna za proizvodnjo biološkega orožja na severu Kazahstana pa se danes ukvarja s civilnimi projekti. Vendar se kazahstanska vlada boji, da bi posamezniki lahko zlorabili znanje, ki so ga pridobili v tovarni, in ga spremenili v grožnjo celotnemu človeštvu.
Gruzija postala članica WTO
15. 06. 2000 08.54
Gruzija je bila včeraj kot 137. članica sprejeta v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). To je že četrta nekdanja sovjetska republika ob Kirgiziji, Latviji in Estoniji, ki je postala članica te organizacije. Gruzija je za članstvo zaprosila pred štirimi leti.
Bogataš obsojen na dosmrtno ječo
30. 05. 2000 13.34
Kitajskega poslovneža Mouja Qizhonga, ki so ga nekoč lokalni mediji označili za najbogatejšega človeka na Kitajskem, so danes na sodišču v mestu Wuhan obsodili na dosmrtno ječo zaradi poneverb, je poročala državna televizija.
Ruska hokejska sramota se nadaljuje
08. 05. 2000 07.51
Hokejisti na svetovnem prvenstvu skupine A v St. Peterburgu tudi v nedeljo niso počivali. Vsaj Rusi so si verjetno zaželeli počitka, saj so doživeli še četrti zaporedni poraz. Tokrat jih je v tekmi skupine E premagala Belorusija z 1:0. Latvijci so po Rusih presenetili še ZDA, izid je bil 1:1. Vlogo favoritov so v skupini F upravičili Kanadčani, ki so Italiji nasuli pol ducata golov, Finska pa je s tremi goli v zadnjih osmih minutah premagala Češko s 6:4.
Ob 55. obletnici konca druge svetovne vojne
04. 05. 2000 19.47
Druga svetovna vojna je zahtevala približno 55 milijonov smrtnih, 9. maja letos pa mineva 55 let odkar se je na evropski tleh končala doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva.
Obletnica najhujše jedrske nesreče
26. 04. 2000 20.44
Danes mineva štirinajst let od najhujše jedrske nesreče, ki se je zgodila v ukrajinski nuklearki Černobil. Po uradnih podatkih je ob eksploziji umrlo 31 ljudi, veliko hujše pa so bile posledice smrtonosnega sevanja, za katerim naj bi v Rusiji in Ukrajini umrlo več deset tisoč ljudi. Ukrajina je svetovni skupnosti, tako kot že nekajkrat, ponovno obljubila, da bo nevarno nuklearko tokrat res zaprla še letos.
Obletnica ruskega izgona Čečenov
23. 02. 2000 10.24
Ruska vojska danes praznuje dan armade, medtem ko ima za prebivalce Čečenije ta dan drugačen pomen. Pripadniki nekdanje sovjetske tajne policije so namreč 23. februarja 1944 aretirali več kot 450.000 Čečenov in Ingušev ter jih izgnali proti osrednji Aziji, predvsem v Kazahstan, Kirgizistan in Uzbekistan. Sovjetska oblast je Čečene in Inguše obtožila terorističnega delovanja proti Sovjetom in Rdeči armadi v času Hitlerjeve okupacije Kavkaza. Zaradi obletnice so ruske oblasti poostrile varnostne ukrepe pred morebitnimi terorističnimi čečenskimi napadi.
Kučma obljubil boj proti podkupovanju v Ukrajini
09. 12. 1999 10.36
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je med včerajšnim srečanjem z ameriškim predsednikom Billom Clintonom in podpredsednikom Alom Gorom obljubil aktiven boj proti podkupovanju v Ukrajini, ki zavira gospodarska vlaganja in druge vrste razvoja. Sogovornika je pri tem pozval k pomoči.
Ruski državljani potrebujejo vizum
02. 12. 1999 09.49
Kot je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve, je s 1. decembrom prenehal veljati sporazum o vzajemnih potovanjih državljanov, ki sta ga sklenili nekdanja SFRJ in Sovjetska zveza ter ga je Slovenija prevzela z ustavnim zakonom. Od 2. decembra zato ruski državljani za vstop v Slovenijo potrebujejo vizum, za katerega lahko zaprosijo pri slovenskem veleposlaništvu v Rusiji.
Ruski državljani bodo potrebovali vizum
22. 11. 1999 18.34
Ministrstvo za zunanje zadeve je danes sporočilo, da s 1. decembrom preneha veljati sporazum o vzajemnih potovanjih državljanov, ki sta ga sklenili nekdanja SFRJ in Sovjetska zveza in ga je Slovenija prevzela z ustavnim zakonom.
Zaprli sporno razstavo o Hitlerjevi vojski
05. 11. 1999 15.49
Sporno razstavo fotografij vojakov Hitlerjeve vojske, ki vojake povezuje z grozodejstvi druge svetovne vojne, bodo zaprli za tri mesece, so sporočili iz hamburškega Instituta za sociološke raziskave, ki je organizator razstave.
V Kazahstanu odprli volišča
10. 10. 1999 12.05
V Kazahstanu so davi odprli volišča, na katerih bo približno 8,4 milijona volilnih upravičencev volilo 77 poslancev spodnjega doma parlamenta. Deset poslanskih mest - za njih se poteguje devet strank - bodo izvolili po proporcionalnem sistemu, ostalih 67 neposredno, izbirali pa jih bodo med 551 kandidati. Kazahstan je nekdanja sovjetska republika s 14,9 milijona prebivalcev, neodvisen je od leta 1991.
Filmi Aleksandra Sokurova v Kinoteki
23. 09. 1999 13.09
V sklopu retrospektive Nedokončane pesmi - ''kontroverzne'' umetnine povojnega ruskega filma, ki od 16. septembra poteka v Slovenski kinoteki, ter t. i. dneva za dokumentarec bo danes na sporedu prvi del prve slovenske predstavitve Aleksandra Sokurova, enkratnega mojstra filmske govorice in še posebej filmske podobe.
Trojansko zlato bo ostalo v Rusiji
29. 07. 1999 08.24
Trojansko zlato, ki ga je ruska rdeča armada po drugi svetovni vojni prinesla iz Berlina v Moskvo, bo ostalo v Rusiji, je sporočila direktorica Puškinovega muzeja likovnih umetnosti. Nedavno je rusko ustavno sodišče zavrnilo dele zakona, ki naj bi preprečili vrnitev umetniških del, ki jih je sovjetska armada po drugi svetovni vojni naropala v nacistični Nemčiji. Kljub temu pa je sodišče podprlo nekatere člene zakona, v katerih je zapisano, da Rusija umetniških del ni dolžna vrniti vladam agresorskih držav, torej Nemčiji in njenim vojnim zaveznicam. Direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova je poudarila, da so Nemčiji vrnili že skoraj vse, v zameno pa niso dobili nič. Odločitev sodišča pomeni, da bo znameniti trojanski zaklad, ki naj bi pripadal kralju Priamu, ostal v Rusiji.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.