sovjetska
Začetek procesa proti nekdanjemu članu gestapa
27. 04. 1999 16.53
V Stuttgartu se je davi začel proces proti nekdanjemu članu gestapa Alfonsu Goetzfridu. Obtožnica mu očita, da je novembra 1943 v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem sodeloval pri množičnem poboju 17.000 Judov in drugih ujetnikov. 79-letni Goetzfrid naj bi sam ustrelil 500 ljudi.
Kučma se je pripravljen sestati z Miloševičem in Solano
16. 04. 1999 20.09
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma se je pripravljen sestati z jugoslovanskim kolegom Slobodanom Miloševićem kot tudi z generalnim sekretarjem zveze NATO Javierjem Solano, da bi jima predstavil svoj mirovni načrt za Kosovo, so danes na novinarski konferenci sporočile ukrajinske oblasti.
Ukrajina pripravljena sodelovati v mirovni enoti za Kosovo
13. 04. 1999 18.01
Ukrajina je pripravljena sodelovati v okviru mirovne enote za Kosovo, je po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Borisa Tarasjuka na srečanju z nemškim zunanjim ministrom Joschko Fischerjem danes v Kijevu dejal predsednik Leonid Kučma. Dodal je še, da naj bi bila enota odgovorna Združenim narodom ali Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Tudi Belorusija zamrznila odnose z zvezo NATO
01. 04. 1999 19.08
Po Rusiji je tudi Belorusija zaradi napadov na ZRJ prekinila diplomatske odnose z zvezo NATO.
Ivanov odpotoval na tridnevni uradni obisk na Japonsko
20. 02. 1999 10.02
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je sinoči iz Moskve odpotoval na tridnevni uradni obisk na Japonsko. Na poti naj bi se Ivanov za nekaj ur ustavil tudi na otoku Sahalin, kjer se bo sestal s predstavniki lokalnih oblasti. Na srečanju z japonskimi predstavniki bo Ivanov govoril tudi o vprašanju Kurilskih otokov, ki ležijo južno od Sahalina in severno od japonskega Hokaida. Otoke, ki jih je v drugi svetovni vojni zasedla sovjetska armada, Japonska zahteva nazaj. Obisk Ivanova bo posvečen tudi pripravam na obisk ruskega predsednika Borisa Jelcina na Japonskem. Datuma obiska še niso določili, po trditvah ruskega zuunanjega ministrstva pa naj bi do obiska prišlo še to poletje.
Moldavska vlada odstopila
01. 02. 1999 16.05
Moldavski premier Ion Ciubuc je zaradi trajajočih gospodarskih težav v državi s svojo desnosredinsko vlado danes odstopil. ''Ta vlada ni sposobna pripeljati države iz krize,'' je v glavnem mestu Chisinau priznal Ciubuc. Udeležbo komunistov v novi moldavski vladi je premier izključil.
Ukrajinski BDP v letu 1998 padel za 1,7 odstotka
25. 01. 1999 08.39
Ukrajinski bruto domači proizvod (BDP) je lani padel za 1,7 odstotka. Tako se trend gospodarskega nazadovanja nadaljuje že vse od razpada Sovjetske zveze leta 1989, je sporočil državni statistični urad. Nekdanja sovjetska republika je sicer v prvih mesecih lanskega leta zabeležila rahlo gospodarsko rast, zato je vlada upala, da se bo BDP ob koncu leta 1998 povečal za 0,5 odstotka. Vlada je morala kasneje zaradi finančne krize v Rusiji svoj načrt spremeniti, v Ukrajini pa so zastale tudi tržne reforme. Ukrajinska vlada je pred kratkim priznala, da se bo nazadovanje najverjetneje nadaljevalo tudi letos.
Radioaktivni odpadki onesnažujejo Arktično in Baltiško morje
02. 01. 1999 10.55
Radioaktivni odpadki, ki jih je Sovjetska zveza v zabojnikih odložila v morja okrog Arktike, so začeli puščati, radioaktivnost pa je nekje do stokrat presegla dovoljeno stopnjo sevanja. Po besedah ruskega ministrstva za izredne razmere, naj bi v več zabojnikih popustil pritisk, zato strupeni odpadki puščajo. Onesnaževanje s težkimi kovinami in arzenikom pa v Baltskem morju povzroča tudi odlagališče kemičnega orožja, je ministrstvo zapisalo v poročilu, ki povzema triletno raziskavo. Koncentracija usedlin težkih kovin je v nekaterih delih Baltskega morja presegla normalne stopnje od 10 do 100-krat, visoke pa so tudi stopnje arzenika.
Pet novih nestalnih članic VS ZN od začetka leta 1999
30. 12. 1998 12.42
Nizozemska in Kanada bosta 1. januarja prihodnje leto za 24 mesecev postali novi nestalni članici Varnostenega sveta ZN prav tako kot Malezija, Namibija in Argentina.
Obučijev obisk v Moskvi za boljše odnose
13. 11. 1998 09.43
Srečanje med ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in japonskim ministrskim predsednikom Keizom Obučijem v Moskvi pomeni novo pot v odnosih med obema državama, je danes v Tokiu izjavil tiskovni predstavnik japonske vlade. Včerajšnji pogovori naj bi potekali v ''izredno prijateljskem in odprtem ozračju''.
Tolstojeva pisma končno na pravem mesto
24. 08. 1998 14.19
Tri pisma so končno našla prostor v muzeju, posvečenem avtorju pisem - ruskemu pisatelju Levu Tolstoju. Pisma je Tolstoj napisal med letoma 1906 in 1909 svojemu mlademu učencu Vladimirju Shreemanu iz Ukrajine. Po njegovi smrti pa so prišla v roke njegovih potomcev. Družino Shreemanovih je med 2. svetovno vojno obtožila takratna sovjetska oblast, zato so se preselili v nacistično Nemčijo. Po vojni so se preselili v Argentino, kjer živijo še danes. Pisma je Državnemu muzeju Leva Tolstoja izročila pravnukinja Tolstojevega prijatelja, 75-letna Maria Shreeman. Skupaj s svojim možem je iz Buenos Airesa v Moskvo prišla na povabilo ruskega ministra za kulturo. Vladimir Shreeman je bil mlad posestnik, zagret za Tolstojeve teorije o skupni lastnini. Tako se je odločil, da bo svojo zemljo razdelil med kmete in ustanovil komuno. V enem od pisem, podarjenih muzeju, Tolstoj mladeniča opozarja, naj o svoji odločitvi še enkrat dobro premisli. Kljub temu je Shreeman svojo posest razdelil. S tem se je zameril cesarskemu režimu, ki ga je za dve leti izgnal iz države. Tudi boljševiška oblast mu ni bila naklonjena. Tako je umrl leta 1939, medtem ko je po državi iskal zatočišča pred stalinizmom.
45. obletnica prvega poskusa z vodikovo bombo
12. 08. 1998 12.12
Pred 45. leti je Rusija izvedla prvi poskus z vodikovo bombo, ki jo je izumil Andrej Saharov. Leta 1953 je tako na kazahstanskem poligonu v Semipalatinsku eksplodirala 400-kilotonska bomba, s čimer je tedanja Sovjetska zveza Združenim državam Amerike prevzela monopol nad termonuklearnim orožjem, je povedal namestnik ministra za jedrsko energijo Viktor Mihail.
V Litvi odkrili pomemben gotski zaklad
27. 07. 1998 14.25
V katedrali v litovski prestolnici Vilnius so odkrili pomemben gotski zaklad, obdan z zlatimi in srebrnimi delci. Najditelji so zaklad, ki naj bi izviral iz časa od 12. do 15. stoletja, odkrili že pred 13 leti, vendar so ga skrili, ker je bila Litva do leta 1991 del Sovjetske zveze, ta pa bi drago najdbo lahko zaplenila.
Zveza NATO odprla razpravo o prenovi strateškega koncepta
20. 05. 1998 10.26
Severnoatlantska zveza je ta teden na neformalni ravni začela razpravo o prenovi zavezniškega strateškega koncepta.
Letna konferenca EBRD v Ukrajini
10. 05. 1998 10.13
Ukrajinski premier Valerij Pustovojtenko in Charles Frank, vršilec dolžnosti predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), sta včeraj v Kijevu odprla letno konferenco te banke. Petdnevno srečanje je po besedah Franka najpomembnejši dogodek za gospodarstvo držav Srednje in Vzhodne Evrope.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
20. svetovni izvoznik je Rusija
30. 03. 1998 12.30
Rusija je šele 20. največji izvoznik blaga na svetu, po uvozu se uvršča na 24. mesto, medtem ko je glede na uvoz storitev na 19. mestu, navaja Svetovna trgovinska organizacija (WTO) v nedavnem poročilu o rezultatih za minulo in obetih za letošnje leto. Nobena nekdanja sovjetska republika se ni uvrstila med prvih trideset največjih trgovskih držav na svetu. Rusija je minulo leto ustvarila za 65,7 milijarde izvoza - pri tem je izključen izvoz v države Skupnosti neodvisnih držav in območja Baltika -, medtem ko je uvoz dosegel 48 milijard dolarjev. Ob vključitvi podatkov o trgovini z državami SND in baltskega območja se ruski izvoz in uvoz znatno povečata na 86,6 oziroma 65,7 milijarde dolarjev. Za primerjavo - ZDA so preteklo leto izvozile za 688,9 ter uvozile za 899,2 milijarde dolarjev. Po podatkih WTO je bil ruski uvoz v letu 1997 večji za 11 milijard dolarjev, obenem pa je bil izvoz manjši za pet milijard dolarjev.