sovjetska
35 let od najhujše jedrske nesreče: v Ukrajini se spominjajo žrtev
26. 04. 2021 08.00
V Ukrajini so obeležili 35. obletnico katastrofe v jedrski elektrarni v Černobilu, najhujše jedrske nesreče v zgodovini človeštva, ki sta jo povzročila človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Obletnica sicer mineva v senci pandemije covida-19. Spomin prič eksplozije je še vedno živ. Ukrajinske oblasti verjamejo, da se bodo kapljice turistov kmalu spremenile v pravi hudournik, kar bi prineslo tudi denar za pomoč pri nadaljnjih obnovitvenih delih.
'Ne bojta se. Prišel sem iz vesolja in nujno potrebujem telefon, saj moram poklicati v Moskvo!'
12. 04. 2021 10.41
Jurij Gagarin in German Titov sta se 12. aprila 1961, oblečena v oranžna vesoljska skafandra odpravila proti avtobusu, ki ju je odpeljal do izstrelitvene ploščadi na kozmodromu Bajkonur. Pot po stopnicah proti vesoljski ladji Vostok 1 je nadaljeval le Gagarin, saj je bil Titov njegov nadomestni kozmonavt. 0b 9:07 po moskovskem času je Gagarin poletel v "neznano". Čez nekaj minut je začutil breztežnost in postal prvi Zemljan, ki je poletel v vesolje.
Mihail Gorbačov, oče glasnosti in perestrojke, dopolnil 90 let
02. 03. 2021 10.29
Zadnji predsednik Sovjetske zveze praznuje 90 let. Mihail Sergejevič Gorbačov danes, še posebej v Rusiji, ostaja politična persona, okrog katere se lomijo mnenja. Nekateri ga postavljajo na piedestal zaradi uvedbe reform, ki so privedle do demokratizacije Sovjetske zveze, Rusije in celotnega vzhodnega bloka, drugi pa mu očitajo neuspeh reform, ki so privedle do propada države.
Egipčani zmagovito odprli domači rokometni mundial
13. 01. 2021 19.44
Rokometna reprezentanca Egipta je z zmago nad Čilom v Kairu uspešno začela z nastopi na domačem svetovnem prvenstvu (35:29).
Najstarejša olimpijska prvakinja upihnila 100. svečko
09. 01. 2021 10.36
Nekdanja madžarska telovadka Agnes Keleti je v soboto dopolnila 100 let in je najstarejša živeča olimpijska prvakinja. Preživela je holokavst, po koncu druge svetovne vojne pa je na olimpijskih igrah osvojila kar deset kolajn. Verjetno bi jih še več, če ji nastopa na prvih povojnih igrah v Londonu leta 1948 ne bi preprečila poškodba gležnja.
Prvič po letu 1976 na Zemljo prišli vzorci z Lune
16. 12. 2020 20.31
Kitajska vesoljska sonda z dvema kilogramoma Luninih vzorcev je pristala v stepi Notranje Mongolije na severu Kitajske. Kitajska je s tem za ZDA in Rusijo postala tretja država sveta, ki ji je uspelo na Zemljo prinesti vzorce z Lune.
Kitajska sonda prenesla vzorce z Lune na modul v orbiti
06. 12. 2020 16.52
Kitajska sonda Chang'e-5, ki je pred dnevi zbrala vzorce z Luninega površja, se je uspešno priključila na servisni modul, ki kroži okoli Zemljinega naravnega satelita, ter vanj prenesla zbrani material, poročajo kitajski mediji. Gre za prvo tovrstno operacijo kitajske vesoljske agencije CNSA.
Umrl mož, ki je Jugoslaviji 'odnesel' evropski naslov
06. 12. 2020 12.17
V 84. letu starosti je v soboto umrl Viktor Ponedeljnik, član nepozabne reprezentance Sovjetske zveze, ki je v finalu prvega evropskega prvenstva v Parizu leta 1960 z njegovim zadetkom premagala Jugoslavijo (2:1).
Havanski sindrom pri ameriških diplomatih povzročilo usmerjeno mikrovalovno sevanje
06. 12. 2020 09.54
Skrivnostno bolezen, za katero so zbolevali ameriški diplomati na Kubi, je verjetno povzročilo usmerjeno mikrovalovno sevanje, ugotavlja posebno poročilo ameriške vlade. Spomnimo, da so zaposleni na veleposlaništvu v Havani v letih 2016 in 2017 poročali o izgubi sluha, ravnotežja in "kognitivni megli", bolezen je postala znana kot havanski sindrom.
Kitajska sonda uspešno pristala na Luni, zbrala bo dva kilograma vzorcev površja
01. 12. 2020 17.15
Sonda Chang’e-5 je uspešno pristala na Luni, so sporočili iz kitajske vesoljske agencije. V naslednjih nekaj dneh bo zbrala okoli dva kilograma vzorcev z luninega površja - najmlajših doslej. Površje okoli vulkana Mons Rümker, kjer naj bi sonda pristala, ni starejše od 1,3 milijarde let. Lunini vzorci, ki so jih v preteklosti z Lune prinesle ameriške in sovjetske misije, pa so starejše od treh milijard let. Gre sicer za prvo takšno misijo po 44 letih.
Spopadi v Gorskem Karabahu: azerbajdžanske sile le nekaj kilometrov od Šuše
29. 10. 2020 17.55
"Sovražnik je le nekaj kilometrov od Šuše, največ pet kilometrov," je v pozivu Armencem k obrambi mesta dejal predsednik Gorskega Karabaha Araik Harutjunjan. Spopadi na tem območju, ki si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, so izbruhnili pred dobrim mesecem dni, vsi poskusi premirja do zdaj pa so bili neuspešni.
Vodenje svobodnega sveta, kot ga vidita Trump in Biden
24. 10. 2020 09.22
Volitve za ameriškega predsednika postajajo vse bolj ostre s polno pričakovanj tako za demokrate kot republikance. A svet se zdaj sprašuje, kaj bi potencialna zamenjava predsednika ali pa še en Trumpov mandat pomenila za vlogo ZDA v svetu. V kratkem, ne veliko, saj je zunanja politika vojaško najmočnejše države na svetu bolj podrejena sistemu kot pa predsedniku. A to ne pomeni, da je ne more oseba, ki vodi državo iz Bele hiše, premikati v drugačno smer. Okolje, trgovina in ekonomija so tiste točke, na katere predsednik lahko precej vpliva.
Zaostrovanje spopadov v Gorskem Karabahu. Turčija v regijo pošilja sirske plačance?
04. 10. 2020 10.35
Na območju Gorskega Karabaha se nadaljujejo boji med Armenijo in Azerbajdžanom. Pod obstreljevanjem armenskih sil se je znašlo tudi drugo največje azerbajdžansko mesto, Gandža. Medtem se nadaljujejo spopadi za Stepanakert, glavno mesto Gorskega Karabaha, od koder so v zadnjih dneh pobegnili številni prebivalci. Armenija obtožuje Turčijo, da vojaško podpira Baku ter v regijo pošilja sirske plačance.
Bodo razbitine nacistične ladje rešile skrivnost izginotja Jantarne sobe?
03. 10. 2020 09.27
Na dnu Baltskega morja so poljski potapljači odkrili razbitine nacistične ladje Karlsruhe, za katere verjamejo, da bi lahko rešile desetletja staro skrivnost izginotja Jantarne sobe. Karlsruhe je leta 1945 v naglici odplul iz pristanišča Königsberg, a so ga na poti potopila sovjetska letala. Prav v Königsberg so nacisti odpeljali znamenito sobano, polno zlata in jantarja, ki je veljala za 'osmo čudo sveta'.
V Gorskem Karabahu ranjeni novinarji, svetovni voditelji pozvali k prekinitvi ognja
01. 10. 2020 16.11
Spopadi med armenskimi in azerbajdžanskimi silami v Gorskem Karabahu se nadaljujejo, število smrtnih žrtev pa hitro narašča. Francoski, ruski in ameriški predsednik so zato v skupni izjavi pozvali obe državi, naj nemudoma prekineta ogenj in se raje poslužita pogajanj. V obstreljevanju azerbajdžanskih sil na mesto Martuni sta bila medtem ranjena dva francoska novinarja. Po informacijah armenskih oblasti naj bi utrpela hujše poškodbe.
Jedrska nesreča, ki so jo zamolčale Sovjetska zveza in ZDA
29. 09. 2020 20.23
29. september 1957. Lokacija: Čeljabinska oblast, zaprto mesto Ozjorsk, zgrajeno v okolici vojaškega jedrskega objekta za proizvodnjo plutonija Majak. Dogodek: tretja največja jedrska nesreča v zgodovini. Vzrok: odpoved hladilnega sistema v enem od rezervoarjev tekočih radioaktivnih odpadkov. Posledice: 66 primerov sindroma kroničnega sevanja ter dodatnih 200 primerov rakavih obolenj. Osnovni podatki jedrske katastrofe, ki je zaradi molčanja Sovjetske zveze in tudi Zahoda desetletja ostala prikrita.
Zaostrovanje spopadov: Armenija trdi, da je Turčija sestrelila njihovo bojno letalo
29. 09. 2020 10.14
V Gorskem Karabahu se tretji dan zapored nadaljujejo spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom, število smrtnih žrtev se približuje 100. Medtem se v spopad očitno vpleta Turčija, ki je javno podprla uradni Baku. Armenske oblasti trdijo, da je Turčija sestrelila njihovo letalo, kar pa v Ankari zanikajo.
Roskozmos: Venera je ruski planet
19. 09. 2020 15.51
Po odkritju fosfina v atmosferi Zemljinega "sestrskega planeta" je ruska vesoljska agencija napovedala nova neodvisna raziskovanja. Vodja Roskozmosa je dejal, da je Venera "ruski planet", in spomnil na odprave proti Veneri iz časov Sovjetske zveze.
Misije, ki so zedinile narode in tudi v Slovenijo prinesle del neba
05. 09. 2020 07.00
V človeški moderni zgodovini nič ne vzbuja toliko občutkov in romantičnih pogledov, kot je misel na raziskovanje "poslednje meje." Od prvega umetnega satelita leta 1957 do prvega pristanka na Luni leta 1969, je človeštvu uspel neverjeten dosežek – zapustili smo svoj planet. In vrnili smo se s spominki, enega teh pa si lahko ogledate v kraju Vitanje.
Izpoved iz Belorusije: Raje zbolim za covidom, kot bežim pred represivnimi državnimi organi
29. 08. 2020 14.26
"Pravica do mirnih protestov in izražanja drugačnega stališča državljanov je zapisana v ustavi Republike Belorusije. Vendar v resnici te pravice organi pregona ne izpolnjujejo in ne upoštevajo," je za 24ur.com povedal Belorus, ki se protestov udeležuje že od prvega dne. Dodal je, da so v 26 letih obstoja režima "pozabili, kako protestirati. Kot se reče, ponovno se bomo morali naučiti hoditi." Prepričan je, da je čas za spremembe, in čeprav sta njegov brat in nečak med protesti utrpela blagi pretres možganov, se bo protestov udeleževal, tudi če dobi koronavirus.
Nova vesoljska tekma: ZDA, Kitajska in Rusija v osvajanje rdečega planeta
09. 08. 2020 11.30
Še preden se je 'na tretjem kamnu od Sonca' pojavil človek in svoj zvedavi um obračal proti nočnemu nebu, so k zvezdam pogledovale že živali. V njih so iskale poti do skrivališč hrane in napajališč ter brale smerokaze v času migracij. Toda v človeku je veliko več kot zvedavost. Njegove ambicije so ga pognale proti zvezdam, zato tekmuje sam s sabo, kar mu daje izjemen dinamični vzgon, vendar hkrati povzroča trenja. Letošnji naskok vesoljskih velesil na Mars tako predstavlja polje napredka in hkrati zrcali napetosti na geopolitičnem področju.
'Kakor da žrtve, ki so padle na 'nepravi strani', ne smejo imeti mesta za dostojen pokop'
26. 07. 2020 07.56
Mineva 75 let od konca druge svetovne vojne in tistih usodnih tednov, ko je v kraških jamah, rudniških in protitankovskih jarkih končalo več deset tisoč ljudi. Povojni poboji in grobišča, ki se jih je desetletja prikrivalo, ostajajo tema, ki razdvaja slovensko politiko in javnost. "Res je zavrženo dejanje, če usodo teh žrtev izrabljaš v politične namene in za nabiranje političnih točk," pravi prof. dr. Mitja Ferenc, zgodovinar in izredni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter dolgoletni član vladne komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč.
'Če ne želimo skupaj umirati v vojnah, se moramo naučiti živeti v miru'
26. 06. 2020 08.20
26. junija 1945 so predstavniki 50 držav v San Franciscu podpisali Ustanovno listino Združenih narodov. Organizacija je nastala na pogorišču Društva narodov, ki s svojim medlim in okrnjenim delovanjem ni uspelo preprečiti druge svetovne vojne. Med ustanovitelji OZN je bila tudi tedanja Jugoslavija, Slovenija pa je postala polnopravna članica 22. maja 1992. OZN sicer obeležuje več ustanovnih datumov, med njimi tudi 25. april 1945, ko je v San Franciscu začela konferenca ZN o mednarodni organizaciji ter 24. oktober 1945, ko je Ustanovna listina vstopila v veljavo.
Kaj počnejo milijonarji in milijarderji med pandemijo?
16. 05. 2020 07.00
Ne tako daleč od nas, v Nemčiji, je eden izmed največjih podzemnih bunkerjev na svetu. V kraju Rothenstein, kjer je nekoč, v času hladne vojne imela skladišča sovjetska vojska. Bunker, imenuje se Evropa A, je zgrajen tako, da lahko v njem preživiš potres, poplavo in celo jedrski napad.
V Belorusiji kljub epidemiji koronavirusa pripravili vojaško parado
09. 05. 2020 19.14
V Minsku so oblasti pripravile vojaško parado ob 75. obletnici konca 2. svetovne vojne. Prireditve se je udeležilo več tisoč Belorusov, čeprav po svetu veljajo strogi ukrepi socialnega distanciranja za zajezitev novega koronavirusa.
'Soglašamo z brezpogojno kapitulacijo vseh naših oboroženih sil na kopnem, morju in v zraku'
09. 05. 2020 07.00
Druga svetovna vojna, ki je šest let divjala na kopnem, na vodi in v zraku, je terjala od 70 do 85 milijonov življenj. Posledice uničujočega spopada, ki so ga sprožile ambicije in vizije nekega Avstrijca, so občutile praktično vse svetovne države, najhuje pa sta jo odnesli Sovjetska zveza in Kitajska, ki sta utrpeli grozljivo število žrtev. 9. maja 1945 so (skoraj) povsod po Evropi prenehali grmeti topovi. Nemčija se je vdala.
Pred 75 leti je general Patton v drzni operaciji pred sovjeti rešil na stotine lipicancev
19. 04. 2020 07.00
Leta 1943 so nacisti iz Lipice odstranili vseh 179 konjev in jih preselili na češko ozemlje, kjer so hoteli narediti posebno kobilarno, ki bi združevala vse lipicance in druge plemenite konje. Sanje so bile leta 1945 v razsulu, območje, kjer bi morala biti kobilarna, je bilo na sovjetskem teritoriju, usoda konjev pa je bila pred napredujočo in lačno sovjetsko armado vprašljiva. A eden bolj kontroverznih generalov ameriške vojske se je odločil, da jih bo spravil na varno: "Rešite jih. Bodite hitri."
'Obupani starši so otroke metali v reko Labo, kjer so živi zgoreli'
13. 02. 2020 18.32
V torek, 13. februarja 1945, je bil v Dresdnu velik karneval. Na ulice se je zgrnilo na tisoče maskiranih otrok, čeprav so bile sovjetske čete le še kakšnih 100 kilometrov od mesta. Že nekaj tednov so se v Dresden stekale reke beguncev, tako da je število prebivalcev tega baročnega mesta, ki jih je bilo približno 600.000, skoraj podvojilo. Toda nikjer ni bilo čutiti preplaha. Ko so klovni cirkusa Sarasani sredi predstave zaprosili gledalce, naj se umaknejo v zaklonišče, je večina mislila, da gre za šalo.
Američani in Nemci s švicarskim podjetjem vohunili za drugimi državami
12. 02. 2020 20.18
Po poročanju tujih medijev so ameriški in nemški obveščevalci več desetletij vohunili za drugimi državami. To so počeli prek švicarskega podjetja, ki je državam prodajalo proizvode za kriptirano komuniciranje. Med drugim so opremo prodali Iranu, Indiji, Pakistanu, Savdski Arabiji in Vatikanu.
Od incidenta 1938 do malezijskega letala 2014: temna zgodovina sestrelitev potniških letal
10. 01. 2020 18.27
Po nedavnem strmoglavljenju ukrajinskega letala, v katerem je umrlo vseh 176 ljudi na krovu, se vse glasneje omenja možnost, da je Iran letalo pomotoma sestrelil. In če bi se to izkazalo za resnično, se bo ukrajinsko letalo zapisalo na (pre)dolgi seznam civilnih letal, ki so jih 'pomotoma' sestrelile oborožene sile – v zgodovini smo jih našteli že več kot 30.