sovjetski
Putin je zmeren pivec
17. 02. 2001 00.00
Medtem ko je nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin še kot član politbiroja vsak dan naročil več steklenic vodke in konjaka, sedanji prebivalec Kramlja Vladimir Putin večer pogosto preživi ob enem samem kozarcu rdečega vina, ugotavlja glavni kremeljski kuhar Genadij Kolomenzev, ki se je za ruski časnik Komsomolskaja Pravda razgovoril o pivskih navadah nekdanjih in sedanjih sovjetskih oziroma ruskih voditeljev.
Bruce Willis bo igral vojnega jetnika
06. 02. 2001 00.00
44-letni filmski zvezdnik Bruce Willis bo v enem svojih prihodnjih filmov igral jetnika med drugo svetovno vojno, vendar je snemanje filma z delovnim naslovom Težko je bilo, zaenkrat še v najstrožji tajnosti. Film pod taktirko režiserja Gregoryja Hoblita snemajo v nekdanji sovjetski vojašnici Milovice na Češkem, je poročal praški časnik Pravo.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Gorbačov poziva Putina
17. 12. 2000 00.00
Nekdanji sovjetski predsednik Mihael Gorbačov je sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj v imenu svobode govora in zaščite človekovih pravic ukrepa v aferi Media Most, neodvisne televizijske hiše, ki ji grozi bankrot. Gorbačov v izjavi za javnost ocenjuje, da bo ugled Rusije kot civilizirane in demokratične države v tujini upadel, če predsednik Putin v aferi ne bo posredoval. Gorbačov je izjavo podal na srečanju javnega sveta televizije NTV, ene od članic medijske hiše Media Most, ki mu predseduje.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Novi ruski državni simboli
08. 12. 2000 00.00
Ruska duma je z veliko večino potrdila predlog predsednika Putina o zamenjavi ruskih državnih simbolov in himne. Spremenili bodo grb, na katerem bo po novem dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo simbol ruskih oboroženih sil. Nova himna bo ohranila melodijo stare sovjetske himne, spremenili bodo le besedilo. Predsednik Putin namreč meni, da bodo stari ruski in sovjetski simboli ponovno združili Rusijo.
Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Lennonova ulica tudi v Rusiji
14. 10. 2000 00.00
V večini mest v Rusiji imajo Leninovo ulico, industrijsko
Ukradli vesoljski skafander
01. 09. 2000 00.00
Iz muzejske kolekcije v beloruski vasi Tomašovka na zahodu Belorusije so ukradli vesoljski skafander, ki ga je nekoč nosil sovjetski kozmonavt Pjotr Klimuk.
Biološko orožje glavna grožnja človeštvu?
15. 08. 2000 00.00
V prihodnosti naših življenj ne bo ogrožala le atomska bomba, temveč tudi različne vrste biološkega orožja, trdijo strokovnjaki. Po njihovem mnenju bo biološko orožje v 21. stoletju glavna grožnja za človeštvo, saj je to orožje mogoče pripraviti enostavno in brez večjih stroškov. V nekdanji Sovjetski zvezi je bilo biološko orožje strogo varovana skrivnost. Nekdanja največja sovjetska tovarna za proizvodnjo biološkega orožja na severu Kazahstana pa se danes ukvarja s civilnimi projekti. Vendar se kazahstanska vlada boji, da bi posamezniki lahko zlorabili znanje, ki so ga pridobili v tovarni, in ga spremenili v grožnjo celotnemu človeštvu.
Nenavadna darila sovjetskim voditeljem
06. 08. 2000 10.12
Poljski delavci so leta 1949 sovjetskemu diktatorju Stalinu za sedemdeseti rojstni dan podarili nenavadno darilo - telefon v obliki srpa in kladiva, dveh simbolov komunizma. Več kot tristo podobnih nenavadnih daril, ki so jih dobivali sovjetski voditelji, bo od začetka avgusta do novembra razstavljenih v muzeju v Moskvi. Po besedah organizatorjev ni verjetno, da bi Stalin darila sploh videl, saj ga razkošje za razliko od Leonida Brežnjeva ni zanimalo. Slednji pa si je osebno ogledal vsa darila, med katerimi je bila tudi cigaretna škatla v obliki šestih jedrskih glav, ki so mu jo leta 1973 podarili ruski konstruktorji raket. Tuji državniki so z darili zasipali tudi zadnjega predsednika SZ, Mihaila Gorbačova, ki je med sedemletnim vladanjem na prvem vrhunskem srečanju z ameriškim kolegom Ronaldom Reaganom leta 1987 prejel nemški vrč piva, na katerem sta se bohotili začetnici obeh mož. Neko indijsko podjetje pa ga je portretiralo na poldrugi meter velik pivski vrč iz gline, kjer mu je delala družbo nekdanja indijska premierka Indira Gandhi.
Nenavadna darila sovjetskim voditeljem
06. 08. 2000 00.00
Poljski delavci so leta 1949 sovjetskemu diktatorju Stalinu za sedemdeseti rojstni dan podarili nenavadno darilo - telefon v obliki srpa in kladiva, dveh simbolov komunizma . Več kot tristo podobnih nenavadnih daril, ki so jih dobivali sovjetski voditelji, bo od začetka avgusta do novembra razstavljenih v muzeju v Moskvi. Po besedah organizatorjev ni verjetno, da bi Stalin darila sploh videl, saj ga razkošje za razliko od Leonida Brežnjeva ni zanimalo. Slednji pa si je osebno ogledal vsa darila, med katerimi je bila tudi cigaretna škatla v obliki šestih jedrskih glav, ki so mu jo leta 1973 podarili ruski konstruktorji raket. Tuji državniki so z darili zasipali tudi zadnjega predsednika SZ, Mihaila Gorbačova, ki je med sedemletnim vladanjem na prvem vrhunskem srečanju z ameriškim kolegom Ronaldom Reaganom leta 1987 prejel nemški vrč piva, na katerem sta se bohotili začetnici obeh mož. Neko indijsko podjetje pa ga je portretiralo na poldrugi meter velik pivski vrč iz gline, kjer mu je delala družbo nekdanja indijska premierka Indira Gandhi.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Armenija je vrnila 18.000 starih knjig
19. 07. 2000 07.42
Armenija je Nemčiji vrnila skoraj 18.000 dragocenih knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno prepeljali v takratno Sovjetsko zvezo. Zabojnik z dragocenim tovorom je krenil na pot proti Nemčiji iz armenskega pristanišča Poti. V glavnem gre za znanstvene knjige s področja biologije in matematike iz 18. in 19. stoletja. Skoraj vse knjige so tudi opremljene z žigom knjižnice.
Wajda bo posnel film o holokavstu
12. 07. 2000 18.21
Poljski režiser in oskarjevec Andrzej Wajda bo po poročanjih poljskega časnika Gazeta Wyborcza v produkciji holivudskega režiserja Stevena Spielberga posnel film iz štirih delov o holokavstu na Poljskem, Češkem, Madžarskem in nekdanji Sovjetski zvezi. 74-letni Wajda se je za snemanje filma dogovoril že marca v Los Angelesu, ko je prejel oskarja za življenjsko delo. Sicer velja za enega izmed vodilnih evropskih režiserjev in je izjemno cenjen v svoji domovini.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Američani udarijo vsakih 20 let
02. 05. 2000 13.02
Hokejisti na svetovnem prvenstvu skupine A v St. Peterburgu so že v drugem krogu predtekmovanja poskrbeli za prva večja presenečenja. V skupini D so domačini presenetljivo gladko z 0:3 izgubili proti ZDA, Francozi so premagali Švico, v skupini C pa so Kanadčani izgubili z Norveško s 3:4.
Rusija Nemčiji vrača ukradene umetnine
28. 04. 2000 19.34
Ruski minister za kulturo Mihail Švidko je danes nemškemu kolegu Michaelu Naumannu predal licenco za izvoz, s katero bo lahko Nemčija iz Rusije izvozila 101 risbo, so sporočili z ruskega ministrstva za kulturo.
Rusi gredo redko v kino
27. 04. 2000 07.51
Rusi si po podatkih sociološke raziskave, ki so jo danes objavili v ruskem dnevniku Vremia, letno ogledajo približno 180 filmov, od tega pa le štiri v kinodvoranah. Več kot tretjino filmov, ki so jih predvajali v letu 1999, predstavljajo stari sovjetski filmi, tretjina filmov pa je ameriškega izvora, je na podlagi iste raziskave poročala ruska revija Iskoustvo Kino. V Rusiji deluje približno 1560 kinodvoran, od teh pa je samo 60 opremljenih s tonskim sistemom Dolby. V poročilu omenjene raziskave še piše, da kar 93 odstotkov vseh predvajanih filmov proizvedejo v tujini.
Vsaj 20 mrtvih v rudniški nesreči v Ukrajini
12. 03. 2000 08.04
V močni eksploziji v ukrajinskem rudniku je življenje izgubilo vsaj 20 oseb, kakšnih 60 ljudi pa je še zasutih, je včeraj poročala tiskovna agencija Interfax.
Gorbačov ustanovil stranko
11. 03. 2000 17.40
Nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je po skoraj štirih letih politične odsotnosti danes ustanovil svojo stranko. Po pričakovanjih naj bi na ustanovnem kongresu Združene ruske socialdemokratske stranke v Moskvi za njenega predsednika izvolili 69-letnega Gorbačova.
Nagrada Andrzeja Wajde Rusinji Muratovi
14. 02. 2000 12.23
Ruska režiserka Kira Muratova je za svoje življenjsko delo sinoči v Berlinu prejela nagrado za svobodo, ki nosi ime poljskega režiserja Andrzeja Wajde in je vredna 10.000 dolarjev.
Umrl plesalec Mahmud Esambajev
09. 01. 2000 13.01
V Moskvi je v 75. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl znameniti plesalec in eden od ustanoviteljev moskovskega baleta Mahmud Esambajev po rodu iz Čečenije, ki je navduševal občinstvo v nekdanji Sovjetski zvezi. Esambajev je končal študij glasbe in koreografije v čečenski prestolnici Grozni, prvič pa je nastopil že s 14. leti skupaj s čečenskim dramskim gledališčem in filharmonijo. Od leta 1944 do 1957 je deloval v Kirgiziji, nato pa se je vrnil v Čečenijo.
100.000 zapornikov preveč
07. 12. 1999 08.43
V ruskih zaporih, ki jih pesti prostorska stiska, je zaprto skoraj 1,1 milijona ljudi. Namestnik direktorja ruskih zaporov Aleksander Zubkov je za Nezavisimajo Gazeto povedal, da je v ruskih zaporih zaprto več ljudi kot jih je bilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Zubkov je priznal, da imajo 100.000 zapornikov preveč in da si v nekaterih zaporih po trije zaporniki delijo eno posteljo, na kateri spijo izmenoma. Zubkov vidi rešitev v spremembi kazenskega zakonika, tako da za manjše prekrške ljudi ne bi več zapirali, temveč jim določali denarne kazni, saj sredstev za izgradnjo novih zaporov ni. Razmere v ruskih zaporih so kritizirale že mnoge organizacije za človekove pravice, pa tudi Svet Evrope. V ruskih zaporih namreč razsaja tudi tuberkuloza, za katero je obolelo že približno 100.000 zapornikov.
Filmski festival v Kairu posvečen komediji
27. 11. 1999 18.15
Letošnji mednarodni filmski festival v Kairu poteka v znamenju komedije. Posebno nagrado festivala je prejel eden izmed najbolj znanih egiptovskih filmskih igralcev Omar Sharif. Nagrado mu je podelil britanski igralec Peter O'Toole, ki je s Sharifom igral v filmu Lawrence Arabski. Festivala so se udeležila tudi druga znana imena iz filmskega sveta, kot sta francoski igralec Alain Delon in italijanska igralka Valeria Golino. Zaključne prireditve naj bi se udeležila tudi francoska igralka Catherine Deneuve.
Podelitev International Emmy Awards
23. 11. 1999 21.09
Na sinočnji 27. podelitvi nagrad International Emmy Awards v New Yorku so najbolj slavili predstavniki britanske televizije.