sovjetski
Gorbačov ustanovil stranko
11. 03. 2000 17.40
Nekdanji sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je po skoraj štirih letih politične odsotnosti danes ustanovil svojo stranko. Po pričakovanjih naj bi na ustanovnem kongresu Združene ruske socialdemokratske stranke v Moskvi za njenega predsednika izvolili 69-letnega Gorbačova.
Nagrada Andrzeja Wajde Rusinji Muratovi
14. 02. 2000 12.23
Ruska režiserka Kira Muratova je za svoje življenjsko delo sinoči v Berlinu prejela nagrado za svobodo, ki nosi ime poljskega režiserja Andrzeja Wajde in je vredna 10.000 dolarjev.
Umrl plesalec Mahmud Esambajev
09. 01. 2000 13.01
V Moskvi je v 75. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl znameniti plesalec in eden od ustanoviteljev moskovskega baleta Mahmud Esambajev po rodu iz Čečenije, ki je navduševal občinstvo v nekdanji Sovjetski zvezi. Esambajev je končal študij glasbe in koreografije v čečenski prestolnici Grozni, prvič pa je nastopil že s 14. leti skupaj s čečenskim dramskim gledališčem in filharmonijo. Od leta 1944 do 1957 je deloval v Kirgiziji, nato pa se je vrnil v Čečenijo.
100.000 zapornikov preveč
07. 12. 1999 08.43
V ruskih zaporih, ki jih pesti prostorska stiska, je zaprto skoraj 1,1 milijona ljudi. Namestnik direktorja ruskih zaporov Aleksander Zubkov je za Nezavisimajo Gazeto povedal, da je v ruskih zaporih zaprto več ljudi kot jih je bilo v nekdanji Sovjetski zvezi. Zubkov je priznal, da imajo 100.000 zapornikov preveč in da si v nekaterih zaporih po trije zaporniki delijo eno posteljo, na kateri spijo izmenoma. Zubkov vidi rešitev v spremembi kazenskega zakonika, tako da za manjše prekrške ljudi ne bi več zapirali, temveč jim določali denarne kazni, saj sredstev za izgradnjo novih zaporov ni. Razmere v ruskih zaporih so kritizirale že mnoge organizacije za človekove pravice, pa tudi Svet Evrope. V ruskih zaporih namreč razsaja tudi tuberkuloza, za katero je obolelo že približno 100.000 zapornikov.
Filmski festival v Kairu posvečen komediji
27. 11. 1999 18.15
Letošnji mednarodni filmski festival v Kairu poteka v znamenju komedije. Posebno nagrado festivala je prejel eden izmed najbolj znanih egiptovskih filmskih igralcev Omar Sharif. Nagrado mu je podelil britanski igralec Peter O'Toole, ki je s Sharifom igral v filmu Lawrence Arabski. Festivala so se udeležila tudi druga znana imena iz filmskega sveta, kot sta francoski igralec Alain Delon in italijanska igralka Valeria Golino. Zaključne prireditve naj bi se udeležila tudi francoska igralka Catherine Deneuve.
Podelitev International Emmy Awards
23. 11. 1999 21.09
Na sinočnji 27. podelitvi nagrad International Emmy Awards v New Yorku so najbolj slavili predstavniki britanske televizije.
Zubin Mehta prejel nagrado ZN za strpnost
18. 11. 1999 22.00
Direktor bavarske opere Zubin Mehta je danes v New Yorku prejel nagrado ZN za strpnost. Znanemu dirigentu, po rodu iz Bombaya, je nagrado izročila Lea Rabin, vdova ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina.
Slovesno ob 10. obletnici padca berlinskega zidu
09. 11. 1999 21.36
V Nemčiji so obeležili 10. obletnico padca berlinskega zidu. Nemški kancler Gerhard Schroeder je na slavnostnem zasedanju bundestaga opozoril, da po padcu zidu ne bi smeli postavljati novih meja v Evropi, tokrat med blagostanjem v EU in vzhodnimi sosedami.
Papež in Ševardnadze o krizi na Kavkazu
09. 11. 1999 20.13
Papež Janez Pavel II. se je ob koncu obiska v Gruziji s predsednikom Edvardom Ševardnadzejem pogovarjal o razmerah na Kavkazu. Oba sta se zavzela za mirno rešitev krize. V nasprotju s pričakovanji pa nista sprejela skupne izjave o Čečeniji.
George Bush častni meščan Berlina
08. 11. 1999 19.35
Nekdanjega ameriškega predsednika Georga Busha so na predvečer 10. obletnice padca berlinskega zidu razglasili za častnega meščana Berlina.
Papež Janez Pavel II. v Gruziji
08. 11. 1999 16.50
Poglavar rimokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. je danes prispel na dvodnevni obisk v Gruzijo.
Kučma imenoval Kuračenka za svetovalca
06. 11. 1999 09.17
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma, ki se bo 14. novembra s komunistom Petrom Simonenkom pomeril v drugem krogu predsedniških volitev, je nekdanjega prvega namestnika premiera Volodimirja Kuračenka imenoval za svojega svetovalca. Kučma je Kuračenka julija odstavil z omenjenega položaja zaradi njegovih ocen o nujnosti vrnitve na sovjetski sistem gospodarstva in kritiziranja odnosov med Ukrajino in Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Kučma bi utegnil s tem imenovanjem nekoliko pomiriti zagovornike levice pred drugim krogom volitev.
Komedija na kairskem filmskem festivalu
31. 10. 1999 17.36
Tema letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Kairu bo komedija, na njem pa bo po besedah predsednika festivala Huseina Fehmyja tekmovalo 23 filmov iz 12 držav. Triindvajseti kairski filmski festival, ki bo potekal od 24. novembra do 7. decembra, se bo poklonil tudi sovjetski kinematografiji in španskemu režiserju Montxu Armendarizu.
V nedeljo volitve v Ukrajini
29. 10. 1999 11.23
38 milijonov Ukrajincev bo v nedeljo, 31. oktobra, volilo novega predsednika. Poznavalci dosedanjemu predsedniku Leonidu Kučmi pripisujejo dobre možnosti za ponovno izvolitev, saj nima resnega nasprotnika. Ukrajinski poznavalci računajo na drugi krog volitev, ki je predviden za 14. november. Volilci bodo v nedeljo odločali o kandidatu, ki bi lahko vzpostavil red v tej nekdanji sovjetski republiki in drugi največji državi v Evropi, ki jo zaznamujejo korupcija, državna samovolja in vse večja revščina.
Umrl Andras Hegedues, podpisnik Varšavskega pakta
25. 10. 1999 13.18
V Budimpešti je minulo soboto umrl nekdanji madžarski premier Andras Hegedues, ki je leta 1956 izdal odlok, v skladu s katerim je Rdeča armada zadušila ljudsko vstajo, pozneje pa je postal glavni nasprotnik prosovjetskega režima.
Cossutta vohunil za KGB
11. 10. 1999 20.03
Armando Cossutta, 73-letni vodja stranke italijanskih komunistov, naj bi vohunil za rusko obveščevalno službo KGB, je izjavil član komisije italijanske poslanske zbornice, ki vodi preiskavo arhivov Mitrohine.
Raisa kot žena voditelja
25. 09. 1999 20.46
V nekdanji Sovjetski zvezi si je samo žena voditelja oktobrske revolucije, Lenina Nadežda Krupskaja uspela izboriti enakopravno mesto ob svojem možu. Potem so sovjetske ženske izginile iz politike, komunizem jim je sicer omogočil nekakšno enakopravnost, lahko so delale v rudnikih in v tovarnah, lahko so bile tudi znanstvenice, le politika je bila izključno moška zadeva. Da so imeli voditelji žene, je javnost običajno izvedela šele ob njihovih pogrebih.
57 let se je skrival pred Nemci in Rusi
23. 09. 1999 07.44
Zaradi strahu pred nemškimi vojaki ter vojaško obveznostjo v sovjetski vojski se je nek Ukrajinec na podstrešju skrival kar 57 let. Šele ko mu je umrla sestra, ki je skrbela zanj, se je 76-letni možak odločil, da bo zapustil svoje skrivališče, v katerem se je utaboril davnega leta 1942. Večino časa je preživel ob branju Svetega pisma ter izdelavi škornjev. Med krajani je njegova sestra razširila novico, da je brat odšel v samostan.
Vse večja ameriška pomoč Gruziji
08. 08. 1999 09.29
Finančna pomoč ameriške administracije Gruziji je z vsakim letom večja.
Obletnica jedrskega napada na Hirošimo in Nagasaki
05. 08. 1999 13.40
Letos mineva 54 let, odkar sta ameriški jedrski bombi spremenili v prah japonski mesti Hirošima in Nagasaki, pri tem pa je takoj izgubilo življenje več kot 38.000 ljudi. Za posledicami eksplozij naj bi v letih agonije, ki so sledila, umrlo še več kot 330.000 ljudi, od tega 10.000 korejskih delavcev.
Ukradeni libanonski zakladi v Rusiji
28. 07. 1999 15.50
Starine, nakit in dragoceni kovanci v vrednosti šest milijard dolarjev, ki so jih palestinski gverilci v Libanonu ukradli med državljansko vojno v letih 1975-90, se po pisanju nekaterih tujih časnikov nahajajo v Rusiji. Sovjetski strokovnjaki za starine so skupaj z obveščevalno službo večkrat obiskali Bejrut, da bi preverili pristnost ukradenih predmetov, preden so jih prinesli v Moskvo. Dragocenosti, ki naj bi jih gverilci zamenjali za orožje, narejeno v Sovjetski zvezi, hranijo v kleteh moskovskih muzejev.
Fotografije Ukrajinca Borisa Mihailova v Mali galeriji
04. 07. 1999 12.37
V Mali galeriji na Slovenski cesti bodo v sredo, 7. julija, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Borisa Mihailova, ki jih je avtor posnel leta 1991 in jim dal skupni naslov Pri tleh.
Moskva dobila prvi kino na prostem
20. 06. 1999 08.55
Mnogo kasneje kot Amerika, kjer je bil 'drive in' kino na prostem velika moda pred desetletji, bo tudi Rusija v velodromu uglednega moskovskega predmestja dobila 'drive in' kino.
Posojilo Svetovne banke Azerbajdžanu
01. 06. 1999 07.48
Svetovna banka je odobrila Azerbajdžanu finančno pomoč v višini 7,5 milijona dolarjev za zaščito štirih zgodovinskih spomenikov, je sporočila azerbajdžanska vlada. Med omenjenimi spomeniki sta dva pod zaščito Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).
Zveza Enotnost zmagovalka volitev v Armeniji
31. 05. 1999 19.06
Zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Armeniji, ki se jih je udeležilo 55,7 odstotka volilnih upravičencev, je po podatkih osrednje volilne komisije zveza Enotnost.
Boris Jelcin podvojil število praznikov v Rusiji
07. 05. 1999 09.42
Ruski predsednik Boris Jelcin je v sedmih letih predsednikovanja v Rusiji uvedel 43 novih praznikov in dela prostih dni ter hkrati skrbno ohranil 31 nekdanjih komunističnih, je pred dnevi poročal časnik Komersant. Večina teh praznikov je profesionalnih, med njimi dan ribičev, dan carinikov, državni dan gasilcev, in padejo na nedeljo. Kakih 15 praznikov obeležuje velike zgodovinske trenutke sovjetske in ruske vojske. Jelcin je uvedel tri dela proste dni, ki pred njim niso obstajali, med njima dan proglasitve suverenosti Rusije (12. junija) in dan ustavnosti (12. decembra), nekatere praznike pa je preimenoval. Med njimi 1. maj, nekdaj imenovan dan solidarnosti in delavcev, danes praznik pomladi in dela, v Sovjetski zvezi najbolj spoštovan praznik, dan velike oktobrske revolucije 7. novembra pa je danes dan sporazuma in sprave in je ostal dela prost dan, je poročal moskovski časnik Komersant in se v članku pošalil, da ima Jelcin še 290 dni na razpolago za nove praznike in da v danes kapitalistični Rusiji še nimajo dnevov bank, borz ter nepremičnin.
Začetek procesa proti nekdanjemu članu gestapa
27. 04. 1999 16.53
V Stuttgartu se je davi začel proces proti nekdanjemu članu gestapa Alfonsu Goetzfridu. Obtožnica mu očita, da je novembra 1943 v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem sodeloval pri množičnem poboju 17.000 Judov in drugih ujetnikov. 79-letni Goetzfrid naj bi sam ustrelil 500 ljudi.
Predavanje francoskega fotografa Marca Ribouda
14. 04. 1999 15.50
V Moderni galeriji bo drevi ob 19. uri srečanje s francoskim fotografom Marcom Riboudom. Riboud je leta 1997 v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavil svoj ciklus fotografij pod naslovom Balkan transit. Predstavitev so pripravili v sodelovanju s fotografom slovenskega rodu Klavdijem Slubanom, ki živi v Parizu, ter Francoskim inštitutom v Ljubljani.
Rusko podmornico spremenili v muzej
05. 04. 1999 07.45
Največjo podmornico na dieselski motor na svetu, U-461 ruske baltske flote, so v nemškem mestu Peenemuende na otoku Usedom spremenili v muzej. Podmornico so izdelali leta 1969 v nekdanji Sovjetski zvezi, ''upokojila'' pa se je leta 1994. Dolga je 87 metrov, široka 10 metrov, v višino pa meri 19 metrov. Obiskovalci si lahko ogledajo postelje 10 častnikov in 70 članov posadke, poveljniški most ter kabino, kjer je razstavljenih 18 torpedov.
Gorbačov o krizi na Kosovu
04. 04. 1999 09.35
Nekdanji predsednik Sovjetske Zveze Mihail Gorbačov je v sinočnjem pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNN izrazil ''začudenje'' nad samozavestjo zveze NATO v zvezi s krizo na Kosovu. ''Začuden sem nad preveliko samozavestjo, ki izhaja iz izjav ameriškega predsednka Billa Clintona in britanskega premiera Tonyja Blaira o krizi na Kosovu'', je dajal nekdanji sovjetski voditelj in dodal, da sta ''preveč prepričana, da bodo zračni napadi uresničili cilje. Menim, da bodo Srbi postali še trši, vse to pa bo imelo negativne posledice v celem svetu.'' Gorbačov je še dejal, da je ''to, kar se dogaja, posledica napak obeh strani, v prvi vrsti jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, ki je odpravil avtonomijo na Kosovu''.