spomenik
Skrivnosti Hitlerjevih posmrtnih ostankov
11. 05. 2001 00.00
Nekdanji sovjetski častnik, ki je leta 1970 na ukaz Kremlja zažgal in raztrosil ostanke Hitlerja, je sedmi sili razkril podrobnosti svoje naloge, ni pa želel izdati, kam je raztrosil pepel firerja in njegove življenjske sopotnice Eve Braun.
Slovesnost v Jasenovcu
29. 04. 2001 00.00
V počastitev osvoboditve nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac so pri spomeniku Kamniti cvet priredili komemorativno slovesnost. Slovesnosti s kulturnim programom so se s polaganjem vencev in cvetja udeležili predstavniki narodov, katerih pripadniki so bili zaprti v največjem nacifašističnem taborišču na Balkanu, žrtvam pa je bila posvečena tudi maša. Hrvaški kulturni minister Antun Vujić je ob tej priložnosti povedal, da je spomenik v Jasenovcu opomin preteklosti za prihodnost. Slovesnosti naj bi se udeležila tudi delegacija nekdanjih slovenskih taboriščnikov.
Ob obletnici osvoboditev taborišč
29. 04. 2001 00.00
Te dni mineva 56 let od osvoboditve nekdanjih koncentracijskih taborišč Dachau in Jasenovac. Na prostoru nekdanjega taborišča Dachau, kjer je prišlo 28. aprila 1945 do vstaje taboriščnikov, bodo danes pripravili mednarodno spominsko slovesnost, ki se je bosta poleg 50 nekdanjih taboriščnikov in njihovih svojcev iz Slovenije udeležila tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in predstavnica generalnega konzulata v Münchnu Jelka Travnik. Ob tem bosta pred spomenik, ki je skupen vsem žrtvam tega taborišča, položila venec.
Grški klasiki v Berlinu
08. 04. 2001 00.00
Razstavišče Martin-Gropius-Bau v Berlinu bo prihodnje leto prizorišče obsežne razstave o klasiki stare Grčije. Na razstavi z naslovom Grška klasika - ideja ali resničnost bo od 1. marca do 31. junija 2002 na ogled kakih 600 eksponatov, od umetniških del do skulptur, iz sedmih evropskih držav in ZDA.
Evropski ministri o kulturni dediščini
07. 04. 2001 00.00
V Portorožu se je končala dvodnevna peta evropska konferenca ministrov, odgovornih za kulturno dediščino. Udeleženci ministrskega srečanja so kot osrednjo temo obravnavali kulturno dediščino v središču gospodarskih, političnih in družbenih procesov v novem tisočletju.
Sečnja na Snežniku ni bila sporna
05. 04. 2001 00.00
Posebna komisija, ki je preučila upravičenost spornih posegov v gozdu ob gradu Snežnik, je ugotovila, da je bilo vse po predpisih oziroma da so gozdarji ravnali v skladu s smernicami, ki so jih sprejela pristojna ministrstva. Člani strokovne komisije so še ugotovili, da so gozdarji naredili vlečne poti za spravilo lesa iz gozda na delu evropske pešpoti, kjer jih ne bi smeli. Sklenili so, da je treba iz gozda spraviti že podrta drevesa in podreti vsa hudo poškodovana. Poti morajo torej spraviti v prejšnje stanje. Strokovna komisija je ugotovila nekatere manjše nepravilnosti, a krivca ni, poudarjajo. Novih poškodb ob spravilu dreves gozdarji ne smejo povzročiti.
Soline postale kulturni spomenik
05. 04. 2001 00.00
Na pobudo ministrstva za kulturo ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine je vlada na današnji seji sprejela odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline za kulturni spomenik državnega pomena. Muzej solinarstva zajema nekaj solinarskih hiš, solna polja ter dva kanala in je najbolje ohranjen del tipične poselitve starih solin, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Kafki bodo v Pragi postavili spomenik
18. 03. 2001 00.00
Pisatelju Franzu Kafki bodo v njegovem rojstnem mestu Pragi prihodnje leto postavili spomenik. Bronasti spomenik bo prikazoval obleko brez telesa, na kateri sedi majhen moški. Avtor spomenika, kipar Jaroslav Rona, je zamisel dobil v nekem Kafkovem delu, spomenik pa bo stal v starem delu Prage. Petino stroškov postavitve spomenika, približno 28.000 nemških mark, bo krilo mesto Praga, financiranje preostalega dela stroškov pa še ni dorečeno.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Odkrili spomenik padlim v NOB
11. 03. 2001 00.00
V Trstu so danes odkrili spomenik padlim v NOB iz tržaških predmestij Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Gre za prvi spomenik padlim na območju Trsta, nanj pa so domačini, zlasti tržaški Slovenci, čakali več desetletij. V ta namen so oblikovali odbor za postavitev spomenika, ki je z nastopom levo-sredinske občinske uprave Riccarda Illyja naletel na pripravljenost tržaških občinskih krogov, da se spomenik končno postavi. Spomenik stoji blizu osrednjega tržaškega pokopališča, ki ga je dala na razpolago tržaška občina, stroške za gradnjo pa so pokrili predvsem z nabiralno akcijo, ki že več let poteka med tržaškimi Slovenci.
SDS zoper nasilje nad novinarji
09. 03. 2001 00.00
Na včerajšnji seji je izvršilni odbor SDS sprejel protestno izjavo zoper nasilje nad novinarji, ki se je po mnenju stranke v najbolj grobi obliki izrazilo v primeru brutalnega napada na novinarja Večera Mira Petka. Napad na Petka je po mnenju SDS poskus utišanja kritičnosti in neodvisnega delovanja novinarjev, ki je temeljni pogoj demokratične družbe. Zato SDS poziva pristojne organe, da v čim krajšem času raziščejo ozadje omenjenega dogodka in storilce najstrožje kaznujejo, so sporočili iz te stranke.
Sporen spomenik
08. 03. 2001 00.00
Po skoraj desetih letih naj bi danes pred ljubljansko stolnico znova postavili spomenik medvojnim ženskim demonstracijam, vendar do tega ni prišlo, saj je namera v cerkvenih krogih dvignila veliko prahu. Ob tem dogodku je ljubljanski nadškof Rode premieru Drnovšku napovedal celo možnost javnih protestov duhovnikov in vernikov, če bo pomnik vrnjen nazaj pred stolnico.
Pogovori o problemih na področju kulture
05. 03. 2001 00.00
Na ministrstvu za kulturo sta se danes srečali ministrica za kulturo Andreja Rihter in ljubljanska županja Vika Potočnik in nadaljevali v januarju začete delovne pogovore o nekaterih skupnih problemih na področju kulture. Največ pozornosti sta namenili sofinanciranju programov in projektov v letošnjem letu, pri čemer sta izpostavili letošnji 24. mednarodni grafični bienale in 300-letnico Slovenske filharmonije. Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu še sofinanciralo tiste občinske javne zavode, ki so z odločbo ustavnega sodišča ponovno prešli iz lokalnega v državno financiranje, že v kratkem pa bo prišlo do dogovorov, kako bodo zavodi iz javnih virov financirani v bodoče. Ministrstvo bo zato pripravilo predlog sofinanciranja zavodov za vse občine.
Bude iz Bamiyana tarča tankov in raket
02. 03. 2001 00.00
Talibani so danes s tanki, raketami ter celo z avtomatskim orožjem začeli uničevati znamenita velika kipa bude v Bamiyanu v Afganistanu, so danes sporočili uradni viri, te navedbe pa je potrdila tudi afganistanska opozicija. Omenjeni viri sicer niso imeli podatkov o tem, v kolikšni meri so že uničili ta kulturni spomenik v osrednjem delu države. Kot je povedal nek uradnik v Kabulu, naj bi talibani kipe začeli uničevati na lastno pobudo. Dodal je še, da na prizorišče niso poslali nobene specializirane ekipe, ki bi bila zadolžena za rušenje spomenikov.
Dogovor o poteku meje
16. 02. 2001 00.00
ZRJ in Makedonija sta se po več letih pogajanj sporazumeli o poteku meje med državama. Jugoslovanski pogajalec Radojko Bogojević je v Skopju dejal, da s tem v odnosih med ZRJ in Makedonijo ni več spornih vprašanj. Mešana strokovno-diplomatska komisija je namreč dokončno uskladila predlog sporazuma o meji, ki ga bosta jugoslovanski in makedonski predsednik Vojislav Koštunica in Boris Trajkovski podpisala na vrhu o JV Evropi 23. februarja v Skopju. Pred tem bosta predlog sporazuma obravnavali še vladi obeh držav, parafirala pa zunanja ministra.
Minister But na Dunaju
02. 02. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But se je na Dunaju sestal z avstrijskim zveznim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodnimi viri Wilhelmom Moltererjem. Sogovornika sta v zvezi z vprašanjem reje lipicancev oziroma vodenja njihovih rodovniških knjig ugotovila, da za zdaj še ni mogoče skleniti ustreznega sporazuma. Vendar pa je bo besedah slovenskega kmetijskega ministra pomembno, da severna soseda meni, da to bilateralno vprašanje ne more ovirati vstopanja Slovenije v Evropsko unijo.
Odkrili kip Anne Frank
22. 01. 2001 00.00
V Barceloni so minuli konec tedna odkrili spomenik Anne Frank, mlade nizozemske Judinje, ki je svoja doživetja med drugo svetovno vojno popisala v slovitem dnevniku. Spomenik na trgu, poimenovanem po njej, je odkril župan katalonske prestolnice Joan Clos. Bronasti kip prikazuje Anno Frank med branjem dnevnika. Anna Frank je umrla leta 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. V dnevniku je opisala življenje svoje družine, ki se je med nemško okupacijo skrivala na podstrešju neke hiše Amsterdamu.
V spomin borcem 1. pohorskega bataljona
08. 01. 2001 00.00
Ob spomeniku pri Treh žebljih na Osankarici je bila danes komemoracija v spomin na 8. januar 1943, ko so močne vojaške, policijske in vermanske okupatorske enote obkolile in pobile borce 1. pohorskega bataljona.
Slovenska Göthe in Luther
30. 12. 2000 00.00
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v sobotni izdaji obsežno predstavlja življenje in delo pesnika Franceta Prešerna in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja, ki sta po navedbi avtorja postavila temelje slovenski nacionalni kulturi.
Kobal drevi v Trstu
22. 12. 2000 00.00
Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu premierna uprizoritev kabaretne monokomedije Allegro ... ma ne preveč režiserja, kabaretista in igralca Borisa Kobala.
Zgodba z Robbovim vodnjakom še ni končana?
19. 12. 2000 00.00
Predstavniki Civilne pobude (CP) za ohranitev Robbovega vodnjaka so povedali, da polemika okoli Robbovega spomenika še ni zaključena. Civilna pobuda je 21. in 23. avgusta letos ljubljanski županji Viki Potočnik in ministru za kulturo Rudiju Šeligu predala peticijo, v kateri je zahtevala ustavitev premestitve Robbovega vodnjaka izpred Magistrata v prizidek Narodne galerije, javno razgrnitev projekta in strokovno preverjanje izhodiščnega projekta. Ker odgovora po mesecu dni niso prejeli, so člani CP 10. novembra ponovno pisali na oba naslova in zagrozili s tožbo, če odgovora ne bodo prejeli v tednu dni.
Umrl mladiček bengalskega tigra
17. 12. 2000 00.00
Petmesečni mladiček bengalskega tigra je umrl po operacije srčne napake. Osebje zatočišča za divje živali v ameriški zvezni državi Teksas je postalo zaskrbljeno, ker mladiček Karma ni rasel tako hitro kot njegova sestrica Kali. Na njegovem srcu so našli luknjo, ki so jo poskušali med peturno operacijo na teksaški veterinarski fakulteti zamašiti in preprečiti razlivanje krvi v pljuča, vendar jim mladičkovega življenja ni uspelo rešiti. Še vedno preiskujejo vzorce tkiv, da bi določili natančen vzrok smrti, Karmi pa bodo postavili spomenik pred vhodom v zatočišče.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Na Kubi počastili obletnico smrti
11. 12. 2000 00.00
Spominu na legendarnega člana skupine The Beatles Johnu Lennonu so se ob 20. obletnici smrti poklonili tudi na Kubi. Kubanski voditelj Fidel Castro je skupaj s pevcem Silviom Rodriguezom odkril Lennonov spomenik iz brona v parku v četrti Vedado, ki naj bi se odslej imenoval po tem glasbeniku.
Za samostojno ustanovo plesne umetnosti
11. 12. 2000 00.00
Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev, prav tako nekdanjih prvakov ljubljanskega Baleta, Janeza Mejača in Vojka Vidmarja v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja danes ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Baletna domačija, na kateri je Mlakar do lani živel s soprogo balerino Pio, je bila razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v "memorandumu", maja naslovljenemu na novomeškega župana, "verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč".
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Komemoracije po Sloveniji
31. 10. 2000 00.00
Na grobovih in grobiščih po državi te dni potekajo številne spominske in žalne slovesnosti. Načelnik generalštaba SV generalpodpolkovnik Iztok Podbregar je v spomin na padle v času
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem