spomenik
V ZDA so se spomnili padlih vojakov
30. 05. 2000 11.07
- Ameriški kongres je letos izglasoval zakon, po katerem bodo Američani na Spominski dan po vsem ozemlju ZDA ob določenem času z minuto molka počastili padle vojake, s čimer naj bi prazniku vrnili pomen. Mlajši Američani se pravega pomena praznika večinoma ne zavedajo in mislijo, da se na ta dan pač odprejo bazeni ali začnejo tradicionalne razprodaje po veletrgovinah.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Spomenik antični Grčiji na Rodosu
06. 05. 2000 20.04
Lokalne oblasti na grškem otoku Rodos, 1215 metrov visokem otoku v Egejskem morju, so pripravile mednarodni razpis, na podlagi katerega naj bi do poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 na otoku zgradili spomenik, podoben Rodoškemu kolosu, enemu od sedmih čudes na svetu. Župan Rodosa Georges Giannopulos je pojasnil, da ne želijo zgraditi novega kolosa, saj danes še vedno ne poznamo vseh dejstev o antiki. Želijo pa zgraditi s tehnološkega vidika pravi spomenik, ki bo obeležil prehod v novo tisočletje, kot je Rodoški kolos zaznamoval antično umetnost.
Kdo se še spomni Tita?
04. 05. 2000 20.03
Letos mineva 20. obletnica smrti predsednika nekdanje SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Na Titovem pogrebu 8. maja 1980 je vence na njegov grob položilo 276 predsednikov držav in vlad, 268 ministrov in tujih veleposlanikov ter četrt milijona različnih delegacij iz Jugoslavije.
Kmalu združenje zgodovinskih mest
20. 04. 2000 07.42
Piranska županja Vojka Štular in župan Škofje Loke Igor Draksler sta včeraj v Piranu podpisala pismo o nameri ustanovitve Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije. V prihodnjih dneh bo pismo o nameri podpisal tudi župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, saj so vse tri občine oblikovale delovno skupino, ki je leto dni pripravljala potrebne dokumente za ustanovitev te nacionalne organizacije. Štularjeva je pred podpisom pisma o nameri povedala, da je želja občin ustanoviteljic, da bi omenjeno združenje ustanovili že letos.
Ljubljana danes praznuje
14. 04. 2000 16.02
Na osrednji slovesnosti ob 14. aprilu- prazniku mesta Ljubljane in ob obletnici podelitve mestnih pravic Ljubljani so danes v parku ob trnovski cerkvi odkrili doprsne kipe Mateja Sternena, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča in Matije Jame. Slavnostna govornica, ljubljanska županja Viktorija Potočnik, je ob tem povedala, da se spomenik slovenskim impresionistom pridružuje stvaritvam, ki so v zadnjih letih v Ljubljani vzpostavili načrtno kultiviranje in lepšanje prostora.
Prostovoljna obnovitev Stonehenga
12. 04. 2000 08.32
40 prostovoljcev se je nedavno odpravilo na 390 km dolgo pot, saj so se odločili, da bodo tri tone težak kamen iz Walesa prenesli v Stonehenge v osrednji Angliji. Namen odprave je počastitev dela tistih, ki so zgradili skrivnosten spomenik na planoti Salisbury. Stonehenge, kultni kraj iz starejše bronaste dobe (3000 - 1600 pr.n.št) je ena najbolj obiskanih znamenitosti Anglije.
Papež obiskal spomenik holokavstu
23. 03. 2000 18.44
Papež Janez Pavel II. je ob obisku spomenika žrtvam holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu izrazil globoko obžalovanje zaradi antisemitizma in preganjanja Judov s strani kristjanov v zgodovini. Sveti oče je poudaril, da nihče ne bi smel pozabiti zločina nad Judi. V nasprotju z izraelskimi pričakovanji pa papež ni zavzel stališča do spornega molka Vatikana v času nacističnih zločinov.
Oman ostaja lastnik Riklijeve vile na Bledu
02. 02. 2000 07.40
Upravno sodišče je razveljavilo odločitev blejskega občinskega sveta o razlastitvi lastnika Riklijeve vile na Bledu Nicholasa Omana zaradi nespoštovanja določb zakona o naravni in kulturni dediščini. Upravno sodišče je v teh dneh namreč presodilo, da pred izdajo odločbe niso bili opravljeni vsi postopki, ki jih predvideva zakon v primeru, če lastnik spomenika ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti in ne opravi potrebnih del na spomeniku. Občina Bled se bo na sodbo pritožila, je danes poročal Radio Slovenija.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Spomenik Martinu Luthru Kingu
04. 12. 1999 10.02
V Washingtonu bodo blizu spomenika Abrahama Lincolna postavili še spomenik črnskemu borcu za človekove pravice Martinu Luthru Kingu, je sporočila mesta komisija za gradnjo.
Kolizej postal znak kampanje OZN
27. 11. 1999 11.50
Simbolični rimski spomenik Kolizej bo v letu 2000 postal znak kampanje OZN proti smrtni kazni. Osvetlili ga bodo vedno, ko bo kakšna država začasno prepovedala ali ukinila izvršitev smrtne kazni, so sporočili s sedeža Združenih narodov v Rimu. ''S tem želimo podati pozitivno sporočilo tistim, ki izvršujejo kazen. Z veseljem se bomo zahvalili tistim, ki bodo imeli dovolj poguma, da vsaj začasno prepovejo smrtno obsodbo,'' je povedal predstavnik OZN v Rimu Staffan de Mistura, ki je tudi pobudnik kampanje. Akcija se bo začela 12. decembra in bo trajala do konca leta 2000. Vsakič, ko bodo na kateremkoli koncu sveta začasno prepovedali ali ukinili smrtno kazen, bodo spomenik za 48 ur osvetlili z zlato-rumeno svetlobo.
Osvetljen Kolizej proti smrtni kazni
23. 11. 1999 15.19
Simbolični rimski spomenik Kolizej bo v letu 2000 postal znak kampanje OZN proti smrtni kazni. Osvetlili ga bodo vedno, ko bo kakšna država začasno prepovedala ali ukinila izvršitev smrtne kazni, so sporočili s sedeža Združenih narodov v Rimu.
V Srbiji odprli nov most
08. 11. 1999 08.12
V Varvarinu v osrednjem delu Srbije so včeraj odprli za promet novozgrajeni most, ki je bil povsem uničen 30. maja med letalskimi napadi zveze NATO na ZRJ. V napadu sredi belega dne je bilo ubitih tudi veliko civilistov.
Spomenik koruzi
18. 10. 1999 07.17
V mestu Donji Stepoš nedaleč od Kruševca so na dvorišču kmetijskega proizvajalca Aleksandra Petrovića odkrili Spomenik koruzi. Spomenik je delo akademskega kiparja iz Beograda Živote Ciglića, odkril pa ga je sam Petrović, ki je večkratni rekorder v kmetijski proizvodnji. Odkritju spomenika so prisostvovali številni gostje, predstavniki kmetijskih oblasti ter meščani Donjega Stepoša. Kot poroča Tanjug, spomenik koruzi obstaja samo še v Angoli, kjer so ga postavili pred 20 leti.
Hitlerjev bunker ne bo na ogled
16. 10. 1999 09.10
Ostanki nekdanjega bunkerja Adolfa Hitlerja, v katerem je skupaj s svojim ministrom za propagando Josephom Goebbelsom preživel zadnje dneve življenja in nato 30. aprila 1945 naredil samomor, ne bodo na ogled. Bunker, ki ga obkrožajo stavbe iz srede 80. let, leži v središču Berlina nasproti steklene kupole Reichstaga.
Odkritje spomenika v Divači
25. 09. 1999 17.58
V spomin na dogodke ob osamosvojitvi Slovenije so dopoldne v Divači odkrili spomenik. Slavnostna govornika sta bila predsednik države Milan Kučan in minister za notranje zadeve Borut Šuklje. Zgodaj popoldne pa bo na športnem letališču pri Divači potekalo srečanje veteranskih organizacij, ki ga bodo pozdravili predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Davorin Bratuš, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Srečko Lisjak in predsednik ZZB NOB Slovenije Ivan Dolničar.
Izzid knjige Kulturne poti
14. 09. 1999 19.01
Ministrstvo za kulturo oziroma Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino tudi letos pripravlja Dneve evropske kulturne dediščine, danes eno najpomembnejših aktivnosti Sveta Evrope na področju kulture, pri kateri z bogatim programom sodelujejo vse evropske države. V Sloveniji so tokratno prireditev, ki bo potekala od 18. do 26. septembra, poimenovali Kulturne poti, tako pa so naslovili tudi knjigo - predstavljena bo na dan otvoritve - v kateri je opisanih 25 kulturnih spomenikov, ki so bili obnovljeni v zadnjih letih.
Vlada razglasila 73 kulturnih spomenikov državnega pomena
09. 09. 1999 19.58
Vlada je na današnji seji razglasila 73 kulturnih objektov za kulturne spomenike državnega pomena. S tem bo omogočen enoten sistem varovanja kulturne dediščine, država pa bo primorana k bolj odgovornemu odnosu do pomembne kulturne dediščine tako v strokovnem kot tudi finančnem pogledu. Postopki denacionalizacije zaradi današnje odločitve vlade ne bodo ovirani, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez Uranjek.
Delamarisu 10 medalj
24. 08. 1999 13.18
Delamaris, ki je na 37. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejel za svoje proizvode dve zlati, šest srebrnih in dve bronasti medalji, je danes na sejmišču pripravil novinarsko konferenco, na kateri je direktor Vojko Maver povedal, da v tej izolski tovarni posvečajo največ pozornosti kakovosti. Delamaris, ki letno proizvede 24 milijonov konzerv, izvozi že preko 60 odstotkov proizvodnje, zlasti v Avstrijo, na Hrvaško, na Češko, v Avstralijo, Egipt in celo v Švico, kjer so kriteriji za kakovost proizvodnje najvišji.
V soboto Valvazorjev dan
13. 08. 1999 17.41
V okviru letošnjega Valvazorjevega dneva, ki ga bodo v soboto, 21. avgusta, pripravili na dvorišču Medijskega gradu na Izlakah, bo dramska skupina Izlake predstavila igro Nandeta Razborška, naslovljeno Barona Janeza obisk.
Tradiconalna slovesnost pri Ruski kapelici
25. 07. 1999 17.08
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake. Na spomenik ruskim ujetnikom v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste na Vršič zasul snežni plaz, je venec v imenu Republike Slovenije položil predsednik države Milan Kučan, slovesnosti pa so se udeležili tudi predsednik parlamenta Janez Podobnik, zunanji minister Boris Frlec, predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin, minister za pravosodje Tomaž Marušič ter ruska parlamentarna delegacija, ki je te dni na obisku v Sloveniji.
Kristusov kip na Trafalgar Squaru
23. 07. 1999 16.16
Na enem od štirih podstavkov londonskega trga Trafalgar Square so včeraj postavili kip Jezusa Kristusa. Osemmetrski podstavek krasi enega od vogalov Trafalgar Squara, na sredini katerega kraljuje spomenik admiralu Nelsonu. Na podstavku naj bi že leta 1841 postavili kip angleškega kralja Williama četrtega, vendar so zaradi finančnih težav delo opustili, podstavek pa je vse doslej sameval. Marmornati kip z naslovom ''Ecce Hommo'' je postavil Mark Wallinger in je prvi od treh umetnikov, ki bodo na podstavku zapovrstjo predstavili svoja dela, leta 2001 pa bo posebna komisija izbrala enega izmed njih. Druge tri podstavke sicer krasijo kipi pomembnih mož britanskega imperija.
Otvoritev spomenika v spomin Nikolaja II.
17. 07. 1999 17.20
V spomin zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II. in njegovi družini so včeraj v bližini Jekaterinburga v Uralu otvorili spomenik, na mestu, kjer so pred osmimi leti odkrili njihova trupla, so poročale ruske televizije.
Spomenik generalu Rudolfu Maistru
24. 06. 1999 19.29
Po številnih zapletih okoli spomenika generalu Rudolfu Maistru, borcu za našo severno mejo, skupltura danes vendarle stoji. Mesto Ljubljana je s postavitvijo spomenika v park pred železniško postajo obeležilo jutrišnji dan državnosti. Več kot tri in pol metre visok konjenik je delo kiparja Jakova Brdarja, ki je za izdelavo konjenika porabil dva meseca.
Spor okoli dvorca Betnava se nadaljuje
18. 06. 1999 20.39
V Sloveniji letos pričakujemo še en pomemben obisk. Septembra nas bo ponovno obiskal papež Janez Pavel II., program njegovega obiska pa med drugim predvideva tudi maševanje pred dvorcem Betnava. Zato si slovenska cerkev prizadeva, da bi ji država dvorec vrnila še pred papeževim obiskom. Razpravo o tem pa je vlada včeraj odložila.
Srbski pravoslavni škof Artemije zapustil Prizren z zadnjo skupino Srbov
16. 06. 1999 21.56
Po poročanju tiskovne agencije Beta je Prizren zapustila še zadnji skupina Srbov skupaj s pravoslavnim škofom Artemijem. OVK je danes v Prizrenu imenovala župana tega mesta, Gafurja Kiserija, ki naj bi politične funkcije opravljal že pred tem.
Ameriška univerza bo za nekaj časa dobila spomenik Aleksandra Puškina
05. 06. 1999 17.38
V okviru prireditev ob 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, bo kampus washingtonske univerze George Washington za nekaj časa krasil Puškinov spomenik. Puškin, ki ga nekateri imenujejo tudi ruski Shakespeare, je bil nekaj časa uslužbenec carskega zunanjega ministrstva. Zaradi svojih demokratičnih pogledov so ga carske oblasti večkrat preganjale. Toda Puškin je bolj znan po svoji poeziji in zgodbah. Njegovo delo Boris Godunov predstavlja eno ključnih opernih del. Peter Rollberg, profesor slovanskih jezikov na washingtonski univerzi, poudarja, da je Puškin veliko prispeval k uveljavljanju ruskega jezika. V Washingtonu že stoji spomenik drugemu slovanskemu književniku Tarasu Ševčenku. Njegovo mesto v ukrajinski književnosti je podobno Puškinovemu v ruski književnosti.
Ob spomeniku tudi stalna razstava bitke narodov v Leipzigu
17. 05. 1999 11.25
Ob spomeniku bitke narodov v Leipzigu so v nedeljo odprli stalno razstavo z naslovom Forum 1813, ki prikazuje veliko in krvavo bitko v novi luči. Razstava na približno 300 kvadratnih metrih površine v dvanajstih sklopih in s prek 350 originalnimi predmeti omogoča vpogled v zgodovino enega največjih pokolov 19. stoletja. Pred Leipzigom se je 18. oktobra leta 1813 spopadlo približno pol milijona vojakov iz skoraj vseh evropskih držav. Na bojišču je obležalo 100.000 mrtvih. Zmaga zaveznic Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske nad Napoleonom I. in njegovimi zavezniki je pomenila začetek zatona Napoleonove vladavine. Sto let kasneje so v spomin na padle v Leipzigu postavili spomenik bitke narodov. Ljudje, ki so razstavo postavili, so po lastnih besedah posebno pozornost posvetili nazornosti. Med predmeti, ki doslej še niso bili razstavljeni, so različne uniforme, orožje in tudi predmeti vojakov. Razstava dokumentira tudi spomine udeleženih v bitki in posledice bojev za prebivalstvo.
V Londonu odkrili spomenik sovjetskim žrtvam
09. 05. 1999 18.53
Britanski obrambni minister George Robertson je danes v Londonu odkril prvi spomenik v Veliki Britaniji, postavljen v spomin na 27 milijonov sovjetskih žrtev druge svetovne vojne.