spomenik
Schröder v Kairu
29. 10. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v okviru turneje po arabskih državah včeraj prispel v Kairo, kjer se je z egiptovskim predsednikom Hosnijem
Odkritje spomenika žrtvam holokavsta
25. 10. 2000 00.00
V središču Dunaja so danes slovesno odkrili prvi spomenik žrtvam holokavsta, posvečen 65.000 avstrijskim Judom, ki so umrli v času nacizma. Največji zločin v človeški zgodovini je dobil svojo podobo, je ob odkritju spomenika dejal pobudnik njegove postavitve, lovec na naciste Simon Wiesenthal. Kot je dejal, je spomenik postavljen v spomin na grozote nacizma in predstavlja pomnik za prihodnje generacije.
Spomenik generalu Maistru pred MORS
06. 10. 2000 00.00
Danes so na slovesnosti pred stavbo obrambnega ministrstva odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru. Slavnostni govornik je bil obrambni minister Janez Janša, ki je ob tem poudaril, da je Maister ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti, zaradi česar je vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Po njegovih besedah je Maister dobil nalogo, da organizira vojaško obrambo in zavarovanje slovenskih strateških interesov, ta dogodek pa lahko štejemo kot glavno politično odločitev za ustanovitev Slovenske vojske za obrambo severne meje in novo nastajajoče slovenske države. Spomenik je delo akademskega kiparja Boštjana Putriha.
Spomenik Francu Jelovšku
04. 10. 2000 00.00
V Mengšu so nocoj, prav na 300-letnico umetnikovega rojstva, slikarju in baročnemu freskantu Francu Jelovšku pred tamkajšnjo mežnarijo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Bojana Kunaverja. O utemeljitelju slovenskega baročnega stenskega slikarstva je spregovoril predsednik SAZU France Bernik, kip pa je odkril predsednik vlade Andrej Bajuk. "Franc Jelovšek je bil velik mož in najpomembnejši slovenski freskant," je poudaril akademik. Spomenik uglednemu Mengšanu so odkrili v sklopu t.i. programa Jelovšek, ki ga od leta 1993 uresničuje Muzej Mengeš v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom, ki nosi slikarjevo ime.
Tradicionalna čistilna akcija morja
16. 09. 2000 00.00
Po končani turistični sezoni slovenski potapljači nadaljujejo tradicionalno čistilno akcijo Biser pod soncem, pod morjem biser. Tako bodo potapljači v okviru čistilnih akcij,ki bodo potekale ta in prihodnji konec tedna, očistili podvodni naravni spomenik rt Madona proti Strunjanu, avtokamp Lucijo do izliva Kanala Sv. Jerneja, komunalni privez v Izoli in območje Simonovega zaliva proti Strunjanu.
Prenovljena stavba Univerze v Mariboru
14. 09. 2000 00.00
Na Slomškovem trgu v Mariboru so nocoj odprli novo univerzitetno stavbo, v kateri bo med drugim tudi sedež rektorja Univerze. Stavbo so obnavljali kar 6 let, kar je trikrat dalj, kot je pred 110 leti trajala gradnja. Obnova je stala več kot milijardo in 600 milijonov tolarjev, večino stroškov pa sta pokrili Ministrstvi za šolstvo ter znanost.
Neredi ob obletnici državnega udara v Čilu
12. 09. 2000 00.00
Čilska policija je danes aretirala več študentov na demonstracijah ob 27. obletnici državnega udara v Čilu, ki ga je izvedel general Augusto Pinochet. Policija je študente, ki so v policiste metali kamenje, razgnala s solzivcem. Sorodniki žrtev Pinochetovega režima pa so v Santiagu položili venec na spomenik Salvadorja Allendeja, tedanjega levičarskega čilskega predsednika, ki je po državnem udaru storil samomor.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Robbov vodnjak v Narodno galerijo
30. 08. 2000 00.00
Pred tednom dni so se člani strokovne komisije za Robbov vodnjak sestali s predstavniki civilne pobude za ohranitev spomenika na sedanji lokaciji.
Peticija predana tudi MOL-u
22. 08. 2000 00.00
Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka so danes mestnim oblastem predali peticijo proti načrtovani premestitvi
Slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja
15. 08. 2000 00.00
Cerkveni praznik Marijino vnebovzetje, 15. avgust, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan, so zaznamovala slovesna maševanja v vseh večjih romarskih središčih po Sloveniji. Na Brezjah je ob obletnici posvetitve slovenskega naroda Mariji ob 10. uri slovesno somaševanje vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. Nadškof bo ob 17. uri v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Lescah vodil tudi romarski shod in blagoslovil spomenik Jožefu Balantu (1763-1834), nadzorniku šol na Kranjskem, rektorju Univerze v Ljubljani v času Ilirske province, goriškemu nadškofu in ilirskemu metropolitu.
Vodnjaka še ne bodo selili
13. 08. 2000 00.00
Pritožbeni rok na izdano dovoljenje za priglasitev del za demontažo Robbovega vodnjaka se je iztekel. Civilni pobudniki z Jazbinškom na čelu se bodo na odločitev, ki seveda pomeni, premestitev vodnjaka, pritožili. Civilna pobuda za ohranitev Robbovega vodnjaka vztraja pri tem, da se v Narodni galeriji začasno shranijo le kipci z vodnjaka. Arhitekturni del pa mora ostati v starem mestnem jedru.
Civilna pubuda zaostruje zahteve
09. 08. 2000 00.00
Predstavniki civilne pobude za ohranitev Robbovega vodnjaka v središču mesta, ki so v tednu dni zbrali 2100 podpisov podpore za svoja stališča, so na srečanju z novinarji napovedali, da bodo z različnimi "mehkimi in trdimi" oblikami pritiska civilne družbe in pravnimi ukrepi vztrajali pri tem, da se spomenik ohrani in ustrezno zaščiti na sedanjem mestu. Med napovedanimi ukrepi ? vse tja do organiziranja posameznih oblik državljanske nepokorščine - je na prvem mestu peticija ljubljanski županji Viki Potočnik za ustavitev premestitve spomenika, javna razgrnitev projekta in preverjanje strokovnih izhodišč, saj gre za skoraj tri desetletja star načrt.
Prizadevanje za vzrejne knjige lipicancev
03. 08. 2000 22.09
Ministri so danes govorili tudi o lipicancih. Vlada želi poskrbeti, da bi Slovenija končno dobila vzrejne knjige zanje. Njihovo vodenje si poleg naše kobilarne v Lipici lastijo še rejci iz Avstrije in Italije.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Hatami odpotoval v Weimar
12. 07. 2000 16.01
Iranski predsednik Mohamed Hatami je ob koncu tridnevnega obiska v Nemčiji iz Berlina odpotoval v Weimar, kjer bo obiskal hišo nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja in odkril spomenik perzijskemu nacionalnemu pesniku Hafisu. Kot so davi še potrdili v tiskovnem uradu nemškega predsednika, se bo Hatami kasneje s predsednikom Johannesom Rauom na weimarskem gradu pogovarjal na temo Dialog civilizacij o sožitju kultur in religij.
Priznanja ob dnevu slovenske policije
27. 06. 2000 09.21
V počastitev dneva slovenske policije, ki ga njeni pripadniki praznujejo 27. junija, je uprava uniformirane policije zaslužnim posameznikom včeraj podelila priznanja za opravljeno delo, danes pa bo priznanja organov za notranje zadeve svojim delavcem podelila še uprava kriminalistične policije. Osrednja slovesnost ob dnevu slovenske policije bo v petek, 30. junija, v športnem parku policijske akademije, kjer bo slavnostni govornik minister za notranje zadeve Peter Jambrek, že danes zjutraj pa bo notranji minister v spremstvu generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in predsednika Združenja Sever Davorina Bratuša položil venec na spomenik padlim v vojni za Slovenijo na ljubljanskih Žalah.
V streljanju ranjena dva Srba
21. 06. 2000 14.02
V središču Prištine sta bila sinoči v streljanju ranjena dva Srba, moški in ženska, je danes sporočil predstavnik mirovnih sil KFOR. Zdravstveno stanje obeh ranjenih je bilo danes stabilno. Neznanci so nanju streljali iz avtomobila. Policija po napadu ni še nikogar aretirala.
V ZDA so se spomnili padlih vojakov
30. 05. 2000 11.07
- Ameriški kongres je letos izglasoval zakon, po katerem bodo Američani na Spominski dan po vsem ozemlju ZDA ob določenem času z minuto molka počastili padle vojake, s čimer naj bi prazniku vrnili pomen. Mlajši Američani se pravega pomena praznika večinoma ne zavedajo in mislijo, da se na ta dan pač odprejo bazeni ali začnejo tradicionalne razprodaje po veletrgovinah.
Nikoli več?
09. 05. 2000 16.59
9. maja letos mineva 55 let, odkar se je na evropskih tleh končala druga svetovna vojna - doslej najstrahotnejša vojna v zgodovini človeštva. V imenu nemškega rajha so generalpolkovnik Alfred Jodl, admiral Hans Georg von Fridenburg in general Wilhelm Oxenius 7. maja v Reimsu, kjer je bil glavni štab vrhovnega poveljnika zahodnih vojaških sil, generala Dwighta D. Eisenhowerja, podpisali brezpogojno kapitulacijo. Zaradi zahteve SZ, da morajo biti ob podpisu navzoči tudi predstavniki Rdeče armade, so kapitulacijo še enkrat podpisali 9. maja v Karlshorstu pri Berlinu. Zjutraj 9. maja 1945 se je na evropskih bojiščih uradno končala druga svetovna vojna. Od vojnih grozot razdejana Evropa je slavila zmago nad nacistično Nemčijo. Vojna je zahtevala okoli 55 milijonov žrtev, okrog 33 milijonov je bilo ranjenih, dva milijona pogrešanih.
Spomenik antični Grčiji na Rodosu
06. 05. 2000 20.04
Lokalne oblasti na grškem otoku Rodos, 1215 metrov visokem otoku v Egejskem morju, so pripravile mednarodni razpis, na podlagi katerega naj bi do poletnih olimpijskih iger v Atenah leta 2004 na otoku zgradili spomenik, podoben Rodoškemu kolosu, enemu od sedmih čudes na svetu. Župan Rodosa Georges Giannopulos je pojasnil, da ne želijo zgraditi novega kolosa, saj danes še vedno ne poznamo vseh dejstev o antiki. Želijo pa zgraditi s tehnološkega vidika pravi spomenik, ki bo obeležil prehod v novo tisočletje, kot je Rodoški kolos zaznamoval antično umetnost.
Kdo se še spomni Tita?
04. 05. 2000 20.03
Letos mineva 20. obletnica smrti predsednika nekdanje SFRJ, maršala Josipa Broza Tita. Na Titovem pogrebu 8. maja 1980 je vence na njegov grob položilo 276 predsednikov držav in vlad, 268 ministrov in tujih veleposlanikov ter četrt milijona različnih delegacij iz Jugoslavije.
Kmalu združenje zgodovinskih mest
20. 04. 2000 07.42
Piranska županja Vojka Štular in župan Škofje Loke Igor Draksler sta včeraj v Piranu podpisala pismo o nameri ustanovitve Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije. V prihodnjih dneh bo pismo o nameri podpisal tudi župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, saj so vse tri občine oblikovale delovno skupino, ki je leto dni pripravljala potrebne dokumente za ustanovitev te nacionalne organizacije. Štularjeva je pred podpisom pisma o nameri povedala, da je želja občin ustanoviteljic, da bi omenjeno združenje ustanovili že letos.
Ljubljana danes praznuje
14. 04. 2000 16.02
Na osrednji slovesnosti ob 14. aprilu- prazniku mesta Ljubljane in ob obletnici podelitve mestnih pravic Ljubljani so danes v parku ob trnovski cerkvi odkrili doprsne kipe Mateja Sternena, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča in Matije Jame. Slavnostna govornica, ljubljanska županja Viktorija Potočnik, je ob tem povedala, da se spomenik slovenskim impresionistom pridružuje stvaritvam, ki so v zadnjih letih v Ljubljani vzpostavili načrtno kultiviranje in lepšanje prostora.
Prostovoljna obnovitev Stonehenga
12. 04. 2000 08.32
40 prostovoljcev se je nedavno odpravilo na 390 km dolgo pot, saj so se odločili, da bodo tri tone težak kamen iz Walesa prenesli v Stonehenge v osrednji Angliji. Namen odprave je počastitev dela tistih, ki so zgradili skrivnosten spomenik na planoti Salisbury. Stonehenge, kultni kraj iz starejše bronaste dobe (3000 - 1600 pr.n.št) je ena najbolj obiskanih znamenitosti Anglije.
Papež obiskal spomenik holokavstu
23. 03. 2000 18.44
Papež Janez Pavel II. je ob obisku spomenika žrtvam holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu izrazil globoko obžalovanje zaradi antisemitizma in preganjanja Judov s strani kristjanov v zgodovini. Sveti oče je poudaril, da nihče ne bi smel pozabiti zločina nad Judi. V nasprotju z izraelskimi pričakovanji pa papež ni zavzel stališča do spornega molka Vatikana v času nacističnih zločinov.
Oman ostaja lastnik Riklijeve vile na Bledu
02. 02. 2000 07.40
Upravno sodišče je razveljavilo odločitev blejskega občinskega sveta o razlastitvi lastnika Riklijeve vile na Bledu Nicholasa Omana zaradi nespoštovanja določb zakona o naravni in kulturni dediščini. Upravno sodišče je v teh dneh namreč presodilo, da pred izdajo odločbe niso bili opravljeni vsi postopki, ki jih predvideva zakon v primeru, če lastnik spomenika ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti in ne opravi potrebnih del na spomeniku. Občina Bled se bo na sodbo pritožila, je danes poročal Radio Slovenija.
Bolnico Franja na UNESCOV seznamu?
04. 12. 1999 20.34
Poslanec ZLSD Samo Bevk je na vlado naslovil pobudo za uvrstitev Partizanske bolnice Franja na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri UNESCU. Kot je v zapisal v obrazložitvi, je bolnica Franja najbolj celovito in avtentično ohranjen objekt, ki simbolizira partizansko zdravstvo med drugo svetovno vojno na slovenskem narodnostnem ozemlju.
Spomenik Martinu Luthru Kingu
04. 12. 1999 10.02
V Washingtonu bodo blizu spomenika Abrahama Lincolna postavili še spomenik črnskemu borcu za človekove pravice Martinu Luthru Kingu, je sporočila mesta komisija za gradnjo.