spomina
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00
Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.
ZZB NOB podelila priznanje Kučanu
26. 04. 2001 00.00
Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.
Evropa - deklica, ki je preveč hitela
31. 03. 2001 00.00
V dvorani Duše Počkaj bosta v soboto in nedeljo premieri gledališke predstave Bojana Jablanovca Evropa - Deklica, ki je preveč hitela projekta raziskovalnega gledališča, ki je nastal v produkciji Cankarjevega doma. "Iščem razlog gledališča. Če zavržem vse koncepte iluzije, na odru zmeraj ostane igralec. To, kar raziskujem, je proces skrajno odprtega soočenja z igralcem. V tem procesu je rezultat odvisen od spontanosti igralčevega odzivanja in v enaki meri od senzibilnosti režiserjevega branja njegovih refleksov. Zato proces dela ni zakodiran z rezultatom in ne teži k neki vnaprej definirani gledališki formi," je zapisal režiser Bojan Jablanovec.
Srbi spoštujejo premirje
15. 03. 2001 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je sporočil, da je jugoslovanska vojska danes umaknila težko orožje z območja Bujanovca, Preševa in Medvedja na jugu Srbije, tako kot to določa sporazum o premirju na jugu Srbije. Sporazum so v ponedeljek podpisali albanski uporniki in srbska vlada pod okriljem zveze NATO, v skladu z njim pa je vojska težko orožje vrnila v vojašnice. Prekinitev ognja, ki na jugu Srbije velja od torka, strani spoštujeta.
Spomenik laži razhudil Cerkev
12. 03. 2001 00.00
Cerkev odločno nasprotuje ponovni postavitvi sramotilnega stebra in spomenika laži, kot njeni predstavniki imenujejo obeležje v spomin demonstracije žensk leta 1943, pred ljubljansko stolnico. Pri tem jih zlasti jezi ignoranca mestnih oblasti, ki naj bi sicer prenovljen in spremenjen spomenik (restavratorji so spremenili položaj prsta na roki in odstranili del spornega napisa) hotele na staro mesto vrniti "na skrivaj". "S tem prispevajo k zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in državo," so na novinarski konferenci opozorili predstavniki ljubljanske nadškofije.
Živkovič o odraščanju v Trbovlju
07. 03. 2001 00.00
V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli fotografsko razstavo Antonia Živkoviča Odsev spomina. Razstavljeni ciklus odkriva avtorjev odnos do simbolnih lokacij, ki so povezane z njegovim preteklim življenjem v Trbovljah. Razstava bo na ogled do nedelje, 8. aprila.
Prepovedali demonstracije skrajnežev
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije desničarskih skrajnežev v Nemčiji ob spominskih dnevih, kot je dan spomina na holokavst, bo v prihodnje lažje prepovedati. Nemško zvezno ustavno sodišče je namreč z včerajšnjo odločitvijo prepovedalo načrtovane demonstracije desničarskih skrajnežev. Na sodišču so pojasnili, da lahko takšna zborovanja prepovejo, če ogrožajo javni red. Za veljavnost te odločitve ni potrebna sprememba že obstoječega zakona, so še pojasnili na sodišču.
Kobariški muzej v Galeriji Ars
13. 02. 2001 00.00
V torek, 13. februarja 2001 ob 19.30, bodo v Galeriji ARS na Čevljarski 2 odprli drugi zimski večer, na katerem se bo tokrat predstavil eden najmlajših in obenem eden najbolj zanimivih muzejev - Kobariški muzej. Tokratno predstavitev bosta obiskala tako ministrica za kulturo Andreja Rihter, kot tudi kobariški rojak in prejšnji minister za kulturo Jožef Školč.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
XII. filmski festival Alpe Adria
19. 01. 2001 00.00
V Trstu bo od danes do 27. januarja dvanajsti filmski festival Alpe Adria - Trieste Film Festival, posvečen predvsem pregledu filmske produkcije v srednji in vzhodni Evropi. Najboljši celovečerni film bo prejel nagrado Premio Trieste v znesku desetih milijonov lir, najboljši kratki film pa nagrado Premio Laboratorio Mediterraneo v znesku treh milijonov lir. V tekmovalnem programu bosta tudi slovenska kratka filma Lesi se vrača Jana Zakonjška in Dom svobode Saše Podgorška, v posebenm programu pa Trdnjava Evrope Želimira Želnika.
XII. filmski festival Alpe Adria
17. 01. 2001 00.00
V Trstu se bo v petek, 19. januarja, začel XII. filmski festival Alpe Adria, znan tudi kot Tržaški filmski festival. Festival je prvenstveno posvečen pregledu filmske produkcije iz srednje in vzhodne Evrope, prireja ga združenje Alpe Adria Cinema ob podpori italijanskega ministrstva za kulturo, dežele Furlanije-Julijske krajine, občine Trst, pokrajine Trst, vladnega komisariata za Furlanijo-Julijsko krajino, Fundacije Tržaške hranilnice in Fundacije Laboratorio Mediterraneo. Program festivala, ki bo potekal do 27. januarja, so danes predstavili na novinarski konferenci v gledališču Miela v Trstu.
V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga
16. 01. 2001 00.00
V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.
Superračunalnik za raziskovanje človeškega genoma
22. 12. 2000 00.00
IBM je objavil, da bo kmalu dobavil najhitrejši komercialni superračunalnik na svetu podjetju NuTec Sciences. Glavna naloga omenjenega računalnika bo odkrivanje skrivnosti človeškega genoma, saj bo lahko v vsega nekaj mesecih odkril kombinacije genov, ki povzročajo zapletene bolezni, medtem ko bi z navadnimi računalniki za isto nalogo potrebovali nekaj stoletij neprestanega dela.
Ženska dela v Moderni galeriji
07. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani bo nocoj ob 20.00 svojo premiero doživel prvi profesionalni avtorski projekt Barbare Kapelj Ženska dela: obrobljanje, vozlanje, pletenje, tkanje. Režiserka je našla navdih za prestavo v knjigi Svetlane Slapšak Ženske ikone 20. stoletja. Pritegnile so jo avtorice kot so Laurie Anderson, Simone de Beauvoir, Slavenka Drakulić, Marguerite Duras, Jenny Holtzer, Sylvia Plath, Gertrude Stein, Naomi Wolf, Virginia Woolf, in seveda Damjana Černe, Bara Kolenc, in Romana Šalehar, saj so predstavo enakovredno ustvarjale vse sodelavke. Ustvarjalke so prisluhnile mnogim zgodbam avtoric v njihovem lastnem jeziku, prisluhnile so zvenu in pomenu besed. Da ne bi presekale ritma besed so deli predstave nastali po angleških, francoskih in italijanskih predlogah. V predstavi se prepletajo drobci ženskega vsakdana, zgodovine in spomina, drobci iz knjig, glasbe in filma. Ustvarjalke so neštete ženske zgodbe in zgodbe o ženskah obrobljale, vozlale, pletle in tkale. Med seboj jih povezuje scenografija, ki se kot ogromen tkalni stroj razteza po celotni dolžini prizorišča.
Mobilni telefoni povzročajo izgubo spomina
27. 11. 2000 00.00
Pri otrocih in mladoletnikih, mlajših od 18 let, lahko uporaba mobilnih telefonov povzroči izgubo spomina, glavobol in nespečnost. Mobilni telefoni negativno vplivajo na zdravje otrok, saj njihov imunski sistem v mladosti še ni utrjen in je zelo slab, so opozorili britanski strokovnjaki. Po mnenju strokovnjakov je osnovna posledica mobilnih telefonov nizkofrekvenčno sevanje in segrevanje kože na glavi za nekaj stopinj Celzija, kar slabo vpliva na možgane. Britanska vlada je na osnovi teh ugotovitev strokovnjakov oblikovala delovno skupino, ki bo potrdila ali zavrgla domneve o nevarnosti uporabe mobilnih telefonov. Britansko ministrstvo za zdravstvo je že pripravilo uredbo, ki mladoletnikom, mlajšim od 16. let, ne priporoča uporabe mobilnih telefonov. Če jih mladi že uporabljajo, naj se to zgodi le v najnujnejših primerih.
Izšli novi pesniški zbirki
21. 11. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi sta izšli pesniška zbirka slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca in esejista Borisa A. Novaka z naslovom Odmev, ki jo je uredil Andrej Blatnik, in zbirka enega najpomembnejših modernistov v anglosaksonski liriki 20. stoletja Wallacea Stevensa z naslovom Planet na mizi. Slednjo je v slovenščino prevedel Veno Taufer, uredil pa Zdravko Duša.
Ob službo zaradi pornografske e-pošte
09. 11. 2000 00.00
V neki tovarni plinskih turbin v Strasbourgu so suspendirali 18 delavcev zaradi medsebojnega pošiljanja sporočil s pornografsko vsebino preko elektronske pošte in to med delovnim časom. Pornografsko dopisovanje so odkrili, ko je eno od sporočil po pomoti končalo na naslovu neke višje uslužbenke ameriške televizijske hiše NBC. Uprava tovarne v Strasbourgu je delavce suspendirala ne toliko zaradi nespoštljivega obnašanja, pač pa zaradi neracionalne izrabe delovnega časa in računalniškega spomina. Vodja kadrovske službe je poudaril, da so ti delavci porabili veliko preveč časa za dejavnosti, ki nimajo nikakršne zveze z njihovim delom, hkrati pa so s slikicami na trdem disku računalnika zasedali prostor ter tvegali vnos virusov v sistem. Uprava pa se bo še odločila, ali bo katerega od teh 18. suspendiranih še tožila zaradi kršenja sindikalnega sporazuma o uporabi računalnikov.
Počastitev spomina na izumitelja
01. 11. 2000 00.00
Cerkvica svetega Lovrenca v bližini angleškega kraja Doncaster je počastila spomin na Thomasa Crapperja, izumitelja straniščnega splakovalnika iz 19. stoletja.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Praznik Vseh svetih
01. 11. 2000 00.00
Cerkev na 1. november že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. Praznik, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne.
Prireditve v Mestu žensk
09. 10. 2000 00.00
Maggie Humm, profesorica za ženske študije na University of London, bo ob 17. uri v predavalnici E8/9 v Cankarjevem domu na predavanju Družinski portreti Virgine Woolf: Preobrazba spomina povzela, kaj je V. Woolf napisala o fotografiji v svojih dnevnikih in pismih in razpravljala o njenih teorijah o kinematografiji in modernističnih estetikah. Njeno področje sicer vključuje ženske pisave v 20. stoletju, film, feministične teorije in kritiko, umetnost in avtobiografije modernističnih avtoric. Ob 20. uri se bo v Slovenskem mladinskem gledališču s tremi soli predstavila najpomembnejša koreografinja portugalskega plesa devetdesetih Vera Mantero. Ena skrivnostna stvar, je rekel e.e. cummings je hommage tropski sireni pariških kabaretov dvajsetih let Joséphine Baker ali: Vse, kar ste si želeli vedeti o Joséphine, pa si niste upali niti pomisliti. Olimpija je svojska parafraza Manetove slike. V solu Kaj če bi najprej plesala…
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Nov izdelek podjetja Sony
04. 09. 2000 00.00
Sony bo jeseni predstavil osebnega digitalnega pomočnika Clie, dlančnik, ki bo direktno konkuriral popularnemu Palmu. Clie bo stal 399 dolarjev, natanko toliko kot Palm Vx ali barvni Palm IIIc. Tudi Clie bo na voljo z barvnim ali pa črnobelim zaslonom. Naprava bo uporabljala operacijski sistem Palm OS, enaka Palmu pa bo tudi strojna oprema. Clie bo uporabljal 8 Mb spomina, od Palma pa ga bo razlikovala možnost njegove nadgradnje. Na Clie bo mogoče priklopiti Sony MemoryStick, ki bo razširil spominske zmogljivosti, kasneje pa bo preko MemorySticka mogoče nanj priključiti digitalno video kamero in podobne naprave.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Potapljači v spomin na Cousteauja
10. 06. 2000 16.23
Jacques Yves Cousteau bi 11. junija 2000 dopolnil 90 let. V počastitev spomina na tega potapljaškega guruja, izumitelja, biologa, avanturista, popotnika, ekologa in filmarja so danes potapljači potapljaškega društva Orka iz Ljubljane označili najnižjo točko v Sloveniji in hkrati najglobjo točko v slovenskem delu Jadrana na globini 38,4 metra.
Popotovanje na konec koncev
07. 06. 2000 13.53
V ljubljanski Mestni galeriji bodo jutri, 8. junija, ob 20. uri odprli razstavo akademskega slikarja, videasta in režiserja Mihe Vipotnika. Pregledna razstava z naslovom Popotovanje na konec koncev bo prikazala avtorski video. Celoten projekt bo spremljal priložnostni CD-rom, vezan na konkretno predstavitev.
V Ogleju več tisoč slovenskih romarjev
27. 05. 2000 16.27
Več tisoč slovenskih romarjev, ki so jih vodili slovenski škofje z ljubljanskim nadškofom Francom Rodetom na čelu, se je danes zbralo pri sveti maši v romarskem središču v starokrščanski baziliki v Ogleju. Svetoletno romanje slovenske Cerkve v jubilejnem letu 2000 v Oglej, ''mater mnogih Cerkva'', nosi naslov Svetoletno romanje h koreninam naše vere.
Spomin na žrtve holokavsta
02. 05. 2000 19.08
Po vsem Izraelu so danes v spomin šestih milijonov žrtev holokavsta za dve minuti prižgali sirene.