spomina
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Kučanovo pismo Bajuku
25. 08. 2000 00.00
Iz urada predsednika republike so sporočili, da je predsednik republike Milan Kučan danes pisno zaprosil predsednika vlade Andreja Bajuka za stališča vlade do pomena Avnoja in njegovih odločitev za slovensko državnost. Sicer ne samo zaradi zahtev po pogojevanju vstopa Slovenije v EU z ukinitvijo teh sklepov. Po prepričanju predsednika Kučana predstavljajo sklepi Avnoja, vključno s sklepom o priključitvi Slovenskega Primorja k Sloveniji, temelj in kontinuiteto slovenske državnosti, so sestavni del celote odločitev takrat ustanovljene jugoslovanske države ter državotvornega statusa Slovenije v njej in so hkrati tudi temelj za pravico do nasledstva po razpadli jugoslovanski federaciji.
Potapljači v spomin na Cousteauja
10. 06. 2000 16.23
Jacques Yves Cousteau bi 11. junija 2000 dopolnil 90 let. V počastitev spomina na tega potapljaškega guruja, izumitelja, biologa, avanturista, popotnika, ekologa in filmarja so danes potapljači potapljaškega društva Orka iz Ljubljane označili najnižjo točko v Sloveniji in hkrati najglobjo točko v slovenskem delu Jadrana na globini 38,4 metra.
Popotovanje na konec koncev
07. 06. 2000 13.53
V ljubljanski Mestni galeriji bodo jutri, 8. junija, ob 20. uri odprli razstavo akademskega slikarja, videasta in režiserja Mihe Vipotnika. Pregledna razstava z naslovom Popotovanje na konec koncev bo prikazala avtorski video. Celoten projekt bo spremljal priložnostni CD-rom, vezan na konkretno predstavitev.
V Ogleju več tisoč slovenskih romarjev
27. 05. 2000 16.27
Več tisoč slovenskih romarjev, ki so jih vodili slovenski škofje z ljubljanskim nadškofom Francom Rodetom na čelu, se je danes zbralo pri sveti maši v romarskem središču v starokrščanski baziliki v Ogleju. Svetoletno romanje slovenske Cerkve v jubilejnem letu 2000 v Oglej, ''mater mnogih Cerkva'', nosi naslov Svetoletno romanje h koreninam naše vere.
Spomin na žrtve holokavsta
02. 05. 2000 19.08
Po vsem Izraelu so danes v spomin šestih milijonov žrtev holokavsta za dve minuti prižgali sirene.
Praznovanja na Dolenjskem
01. 05. 2000 20.13
V okviru praznovanja mednarodnega dneva dela so na Dolenjskem potekale prireditve na Javorovici pri Šentjerneju, na Debencu nad Mirno in na Miklavžu na Gorjancih. Na Javorovici pri Šentjerneju je 5.000 obiskovalcev iz vse Slovenije počastilo mednarodni praznik dela, 55-letnico konca 2. svetovne vojne in spomina na tragični boj borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Na Debencu nad Mirno so dolenjski svobodni sindikati pripravili 19. delavsko srečanje. Več kot 2.000 obiskovalcev je pozdravil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Na sindikalni tabor zveze delavcev Solidarnost na Miklavžu na Gorjancih pa je prišlo 3.000 obiskovalcev.
Retrospektiva Lojzeta Spacala
26. 04. 2000 10.54
Včeraj so v Moderni galeriji postavili na ogled pregledno razstavo leta 1907 v Trstu rojenega umetnika Lojzeta Spacala. Razstavljenih je 100 mojstrovih slik, 150 grafik, osem poslikanih lesenih grafičnih matric, sedem skulptur v lesu, štiri tapiserije in osnutek za tapiserijo. Dela so iz vseh Spacalovih ustvarjalnih obdobij. Po 45 letih je to drugi velik pregled Spacalovega ustvarjanja v istem razstavišču, čeprav je bil Spacal v slovenskem likovnem prostoru prisoten na vseh najpomembnejših nacionalnih in mednarodnih razstavah.
Gržinićeva in Šmidova nagrajeni v Nürnbergu
20. 04. 2000 16.44
Video umetnici Marina Gržinić in Aina Šmid sta bili konec minulega tedna na mednarodnem festivalu v nemškem Nürnbergu v kategoriji videa nagrajeni s prvo nagrado. Video z naslovom Muhe s tržnice sta pripravili za gledališko predstavo Eksplozija spomina 3; z ansamblom Prešernovega gledališča jo je v kranjskem zimskem bazenu maja 1999 postavil režiser Eduard Miler.
Sobota dan spomina na nogometno tragedijo
15. 04. 2000 10.43
Vse današnje nogometne tekme angleške Premier League se bodo začele ob 15.06 in z minuto molka v spomin na žrtve največje nesreče na angleških stadionih pred 11 leti. Takrat je v gneči in paniki na stadionu Hillsborough umrlo 96 navijačev. Pri angleški nogometni zvezi (FA) so se za takšno spominsko slovesnost odločili, ker bo 15. april prvič po nesreči leta 1989 spet sobota.
Računalniški sistem Fujitsu VPP5000
13. 03. 2000 10.41
Fujitsu je konec prejšnjega tedna razglasil, da je od podjetja Toyota Motor Corporation dobil naročilo za integracijo večprocesorskega sistema VPP5000 Series HPC Server, ki je trenutno najhitrejši vektorski super-računalnik na svetu. Računalnik so že integrirali, predvidevajo pa, da bo konec tega meseca že popolnoma v uporabi. Do sedaj je Toyota za analizo trkov in vibracij uporabljala super-računalnik Cray Research, za raziskovanje tekočin in pritiskov pa Fujitsu VPP300.
Sporne besede na Švedskem
15. 02. 2000 21.05
Nastop predsednika države Milana Kučana na mednarodni konferenci ob počastitvi spomina na holokavst nad Judi med drugo svetovno vojno ni ostal brez domačega odziva. Pobudniki gibanja za državljansko spravo so Kučanu očitali, da je v svojem govoru v Stockholmu povojne množične poboje opravičeval kot kazen za zločine, storjene med holokavstom.
V Nemčiji Dan spomina na žrtve nacizma
27. 01. 2000 14.36
V Nemčiji danes obeležujejo Dan spomina na žrtve nacizma. Šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v času nacizma, se bodo simbolično spomnili z začetkom gradnje osrednjega spominskega centra žrtvam holokavsta v Berlinu. Slovesnosti se bo udeležil tudi nemški kancler Gerhard Schroeder. Žrtev so se spomnili tudi na posebnem zasedanju parlamenta.
Kučan na forumu o holokavstu
27. 01. 2000 13.53
Predsednik republike Milan Kučan je v svojem govoru na mednarodnem forumu o holokavstu, ki se danes nadaljuje v Stockholmu, poudaril, da grozote holokavsta ne smejo nikoli izginiti iz spomina in da je treba prihodnje generacije izobraževati o njem. Spregovoril pa je tudi o odločenosti Slovenije, da ne bo privolila v morebitne zahteve po reviziji povojnih sporazumov.
Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih
29. 10. 1999 11.24
Ob dnevu mrtvih bodo na grobovih in grobiščih v domovini in v zamejstvu številne spominske slovesnosti, ki jih pripravljajo ali soorganizirajo lokalne ali krajevne skupnosti, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Zveza borcev (ZB) in udeležencev NOB Slovenije.
Spominske slovesnosti ob dnevu spomina mrtve
24. 10. 1999 18.55
Mestna občina Ljubljana in Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Ljubljana z območnimi in krajevnimi organizacijami ob dnevu spomina na mrtve pripravljata več žalnih slovesnosti, katerih skupna osrednja misel je počastitev spomina na vse, ki so žrtvovali svoja življenja za narod in domovino.
Obletnica dokončnega umika JLA
21. 10. 1999 21.49
V okviru obeležitev osme obletnice odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade iz Slovenije je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki danes popoldne krajša slovesnost. Ob tej priložnosti so pripadniki Slovenske vojske v spomin na dogodke leta 1991 skupaj s predstavniki veteranskih organizacij simbolično zasadili pet lip.
Milerjev Baal na festivalu MESS
18. 10. 1999 14.02
Ljubljanska Drama je sinoči z dramo Bertolta Brechta Baal v režiji Eduarda Milerja kot edina predstavnica Slovenije nastopila v okviru glavnega programa mednarodnega festivala malih in eksperimentalnih odrov v Sarajevu (MESS). Vsakoletni festival so zaradi vojne v BiH prekinili leta 1992, znova pa je zaživel pred dvema letoma.
Ljubljanska Drama na festivalu MESS
16. 10. 1999 11.37
Ansambel ljubljanske Drame bo jutri, 17. oktobra, z Brechtovim Baalom kot edini predstavnik Slovenije nastopil v okviru glavnega programa mednarodnega festivala malih in eksperimentalnih scen v Sarajevu (MESS).
Šesta obletnica Metelkove - mesta
06. 09. 1999 15.25
Te dni mineva šesto leto, odkar si je v objektih nekdanje vojašnice na Metelkovi svoj prostor izborila ljubljanska neinstitucionalna kultura. Člani Mreže za Metelkovo so namreč 10. septembra 1993 iz bojazni, da bodo umetnikom namenjene prostore porušili, del objektov zasedli in v njih prenočili, že naslednji dan pa je Metelkova postala prizorišče različnih kulturnih dejavnosti in to ostala tudi v naslednjih šestih letih.
Vseslovensko zborovanje
25. 06. 1999 14.45
V Velenju poteka veliko zborovanje v spomin na boje, ki so v tem stoletju pomembno zaznamovali Štajersko, Koroško in Prekmurje, pa tudi ostalo Slovenijo. Zbrani na prireditvi z geslom Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo so se spomnili bojev za severno mejo, narodnoosvobodilnega boja in bojev za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik je bil dr. Matjaž Kmecl, udeležence pa je nagovoril tudi predsednik države Milan Kučan.
Clintonov praznični govor posvečen kosovski krizi
01. 06. 1999 10.19
Ameriški predsednik Bill Clinton je večino sinočnjega slavnostnega govora ob državnem prazniku, Dnevu spomina (Memorial Day), posvečenem padlim ameriškim vojakom od vojne za samostojnost naprej, namenil kosovski krizi.
Exodos: Horvatov Makbet, Milerjeva Eksplozija
31. 05. 1999 15.36
Peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki se je minuli petek začel s projektom Dragana Živadinova, bosta danes zaznamovali dve predstavi: v Plesnem teatru Ljubljana bo ob 19. uri nastopila plesna skupina Neodanza iz Caracasa, ki bo v režiji Alekseja Tarana izvedla delo Carne en doce escenabolos, v starem bazenu v Kranju pa bo ob sodelovanju Prešernovega gledališča ob 21.30 predstava Eksplozija spomina III, četrto soočenje režiserja Eduarda Milerja z nemškim dramatikom Heinerjem Muellerjem.
NTT razvil novo tehnologijo za shranjevanje podatkov
28. 05. 1999 19.25
Japonska telekomunikacijska korporacija Nippon Telegraph & Telephone (NTT) je razvila novo tehnologijo za shranjevanje podatkov, ki omogoča shranjevanje podatkov do 100 GB na ploščico, ki je velika kot kreditna kartica, so sporočili iz NTT.
V koprski galeriji Loža razstavlja tržaška umetnica Lorena Matic
17. 05. 1999 11.19
V koprski galeriji Loža je na ogled razstava tržaške umetnice mlajše generacije Lorene Matic. Razstava Poklici, ki je nastala v sodelovanju z agencijo New Agency Corporation N.A.C., vzpostavlja mnogoterost identitete kot umetnost. Avtorica namreč različne poklicne vloge, v katerih se izraža - od speleologa do gospodinje -, postavlja v okolja, v katerih se izvajajo drugi poklici. Razstavo si je mogoče ogledati do 4. junija.
Jutri dan spomina na žrtve holokavsta
12. 04. 1999 20.07
Antisemitizem v svetu se je lani okrepil, vendar pa je število resnih incidentov lani ostalo enako kot leto poprej, je zapisano v letnem poročilu o antisemitizmu, ki ga je danes objavila univerza v Tel Avivu. Sicer pa se bo svet jutri s številnimi slovesnostmi spominjal žrtev holokavsta.
Slovenski glasbeni dnevi 1999 v znamenju spomina na Primoža Ramovša
12. 04. 1999 15.59
Prireditve v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v organizaciji Festivala Ljubljana se bodo začele jutri, 13. aprila, z opoldanskim koncertom Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana na ljubljanski železniški postaji. Orkester bo izvedel kar štiri nova dela skladateljev Lojzeta Krajnčana, Deča Žgurja, Milka Lazarja in Dominika Krajnčana. Za ta ''nekoncertni'' prostor so se organizatorji odločili zato, ker želijo dneve čim bolj približati ljudem. Slavnostno bodo prireditve odprli jutri ob 19. uri v Slovenski filharmoniji, ko bo orkester SF s solistoma Sonjo Pahor Torre in Matjažom Drevenškom izvedel uverturo Quodlibet skladatelja Slavka Šuklarja ter novost - koncert za saksofon in orkester Iva Petriča. Dnevi bodo trajali do 16. aprila in bodo posvečeni spominu na nedavno preminulega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša.
Slovenski glasbeni dnevi 1999 v znaku spomina na Primoža Ramovša
31. 03. 1999 17.05
Prireditve v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v organizaciji Festivala Ljubljana bodo letos trajale od 13. do 16. aprila, potekale pa bodo v znaku spomina na preminulega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. V štirih dneh bo na sporedu pet koncertov, skupaj pa bo na tej tradicionalni manifestaciji na sporedu 32 glasbenih del, od tega 19 novitet, ki jih bo izvajalo približno 300 nastopajočih. V simpozijskem delu, ki nosi naslov Ideja celostne umetnine ob koncu tisočletja, se bo 30 udeležencev iz 13 evropskih držav posvetilo odnosom med glasbo in družbo. Slovenske glasbene dneve 1999, tradicionalni letni pregled slovenske glasbene ustvarjalnosti, je predstavil direktor Festivala Darko Berlek skupaj z nekaterimi avtorji.
V ZDSLU odprli razstavo o Franu Veselu
11. 02. 1999 14.26
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bo do 1. marca odprta razstava z naslovom Hiša na Komenskega 8 - kraj spomina, posvečena slovenskemu fotografu Franu Veselu (1884-1944).
Poslanica ministra Školča ob slovenskem kulturnem prazniku
06. 02. 1999 10.33
Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, je minister za kulturo Jožef Školč na državljanke in državljane naslovil poslanico, v kateri je zapisal, da ''živimo v letu, ki bo zaradi neizprosne logike številk iz dneva v dan prinašalo nove in nove epohalne obračune: katera je bila najboljša plošča, kdo najboljši dramatik, kateri film vseh časov in brez koga bi literatura ne bila, kar je - to so vprašanja, ki nam jih bo neizogibno zastavljal prelom stoletja. Idealen čas torej za Prešerna, za sodoben spoprijem z avtorjem, ki mu tudi 150 ali 200 let zgodovinskega spomina ne more ničesar odvzeti, temveč le bogati njegovega duha in plemeniti njegove besede.''