spomina
Nikotin je tudi koristen
15. 11. 1998 09.44
Znanstveniki priznavajo, da ima zloglasni nikotin, znan predvsem po škodljivosti, tudi zdravilne učinke. Več znanstvenikov je namreč odkrilo, da nikotin in njemu podobne snovi pomagajo pri zdravljenju več bolezni in motenj, od pešanja spomina in Parkinsonove bolezni do shizofrenije in morda tudi depresije in anksioznosti. Ugotovili so, da nikotin in podobne snovi spodbujajo delovanje t.i. receptorjev acetilkolina, za katere pa je znano, da so pomembni za učenje in ohranjanje spomina. Vendar pa strokovnjaki ob tem opozarjajo, da kajenje samo še ne krepi spomin, saj ugodno delovanje nikotina še ni povsem raziskano.
V počastitev spomina žrtev prve svetovne vojne
14. 11. 1998 09.44
Ob Krnskem jezeru bo osrednja prireditev v počastitev spomina vsem žrtvam prve svetovne vojne. Letos namreč mineva 80 let od konca prve svetovne vojne, zato bodo v počastitev spomina na ta dogodek ob Krnskem jezeru s posebnim dogajanjem v prehodu dneva na noč simbolično predstavili začetek vojne, nedeljska prireditev pa bo simolizirala zaključek vojne in novo upanje.
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem
26. 07. 1998 12.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je dopoldne potekala tradicionalna spominska slovesnost ob 82. obletnici spomina na v snežnem plazu zasute ruske vojake. Srečanje so pripravili rusko veleposlaništvo v Sloveniji, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija-Rusija. Poleg predsednika republike Milana Kučana, ki je h kapelici položil venec, so se slovesnosti udeležili pomembni gostje iz Rusije, med njimi predsednik odbora za mednarodne zadeve ruske dume in nekdanji ruski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Lukin ter prvi namestnik predstojnika službe za mednarodne cerkvene povezave Ruske pravoslavne cerkve Arhimandrit Feofan, ki so ga med mašo zadušnico spremljali pevci iz Sergijevega posada - sedeža Ruske pravoslavne cerkve.
Po tridesetem se spreminjamo v zgodnje ptice
05. 07. 1998 09.34
Po tridesetem letu se večina ljudi začne vstajati vse bolj zgodaj, v študiji, ki je zajela 100 zdravih oseb med 20 in 59 letom starosti, trdijo raziskovalci univerze v Pittsburghu. Preiskovanci so 14 noči vodili dnevnik, nato pa so tri noči preživeli v laboratoriju, kjer so znanstveniki skrbno spremljali njihovo obnašanje. Pokazalo se je, da ljudje v srednjih letih prej odhajajo na počitek, ponoči se pogosteje zbujajo, prej vstajajo in se zjutraj počutijo bolj spočite od ljudi v tretjem desetletju življenja. Znanstveniki so tudi opazili, da so preiskovanci v srednjih letih manj časa preživeli v globokem spancu, v t.i. fazi REM (rapid-eye movement), ki je pomemben za krepitev spomina.
Hrvatinov projekt Camillo v Piccolo Teatru v Milanu
06. 05. 1998 09.35
Potem ko se je slovenski režiser Emil Hrvatin že lani v Bologni predstavil z gastronomsko instalacijo Banket, bo jutri, 7. maja, v Piccolo Teatru v Milanu premiera njegovega projekta Camillo (Memo 1.0: konstrukcija gledališča), navdihnjenega z idejo Gledališča spomina italijanskega renesančnega genija Giulia Camilla (1480-1544). V predstavi Camillo sodeluje 14 igralcev, med sodelavci iz Slovenije pa so prevajalec Ravel Kodrič, kostumografinja Elena Fajt Velikonja, skladatelj Borut Kržišnik in avtor računalniške animacije Matej Puklavec.
Klima o moralni odgovornosti ob dnevu spomina na žrtve nacionalsocializma
05. 05. 1998 14.53
Ob spominskem dnevu proti nasilju in rasizmu, v čast žrtev nacionalsocializma, ki ga v Avstriji danes praznujejo prvič, je avstrijski kancler Viktor Klima na seji vlade poudaril "moralno odgovornost vseh ljudi" v Avstriji, da ohranijo spomin na čase nacionalsocializma. Po kanclerjevih besedah bi moral biti 5. maj "dan kolektivnega spomina na barbarstvo in dan kolektivnega opomina, da ne smemo nikdar več zapustiti temeljev demokracije, svobode in pravice". Na današnji dan leta 1945 je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Mauthausen. Odločitev o obeležitvi tega zgodovinskega dogodka je novembra lani soglasno sprejel avstrijski parlament. Ob prazniku bosta imela danes oba domova parlamenta skupno slavnostno zasedanje.
Razstava Dube Sambolec v Mali galeriji
20. 04. 1998 16.10
V Mali galeriji bodo v petek, 24. aprila, odprli razstavo Dube Sambolec z naslovom La memoire retouchee/Retuša spomina. Akademska kiparka Duba Sambolec se je rodila leta 1949 v Ljubljani. V letih 1971-1975 je študirala kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in leta 1978 končala kiparsko specialko na isti akademiji. V letih od 1988 do 1994 je poučevala kiparstvo na ljubljanski likovni akademiji, od leta 1994 naprej pa kot gostujoča profesorica na likovni akademiji v Trondheimu na Norveškem. Letos je bila imenovana za profesorico kiparstva na Nacionalni akademiji za likovno umetnost v Oslu.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Clinton prispel v Kigali
25. 03. 1998 16.26
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel na krajši obisk v Ruando. Obisk bo v znamenju počastitve spomina na žrtve genocida iz leta 1994. Clintona je na letališču v Kigaliju sprejel predsednik države Pasteur Bizimungu s soprogo, spremljal pa ga je tudi podpredsednik Paul Kagame. Med obiskom, ki bo predvidoma trajal dve uri, se bo Clinton sestal tudi s predstavniki ruandske vlade ter s preživelimi žrtvami genocida.