spomine
100-letnica ustanovitve društva Slovenec
23. 06. 2000 10.22
V parku Hribenca v Zabrežcu pri Borštu v občini Dolina pri Trstu je bila sinoči ena od večjih prireditev ob 100-letnici ustanovitve prosvetnega društva Slovenec z naslovom Literarni večer ob kresu.
Nekoliko cenejše delnice v Tokiu
30. 05. 2000 11.17
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju nekoliko znižali. Potem ko je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, v začetku trgovanja nekoliko porasel, pa se je v nadaljevanju spet znižal. Tako je današnje trgovanje končal na vrednosti 16.228,90 točke, kar je 16,54 točke manj kot v ponedeljek.
Razstava Claudie Raza v Trstu
18. 05. 2000 07.49
V likovni galeriji v Tržaški knjigarni v samem središču Trsta so sinoči odprli razstavo likovnih del slikarke Claudie Raza, ki je po rodu iz Beneške Slovenije, že vrsto let pa živi in dela v Nabrežini pri Trstu, kjer ima tudi svoj atelje. Likovno umetnico in njena zadnja dela je predstavil Jurij Paljk, ki je poudaril umetničino zvestobo odslikavanju Krasa in kraškega kamna in kraških pejsažev, po katerih je umetnica najbolj znana in Razino prehajanje iz figurativnega slikanja v neformalno in abstraktno slikarko.
Razstava del Metke Erzar
24. 03. 2000 12.53
Četudi ima šele 25 let, obvladuje grafiko, kiparstvo in slikarstvo. To je diplomantka beneške Akademije lepih umetnosti iz Šempetra Metka Erzar. Razstavo z naslovom Drevo življenja bo odprla danes ob 19. uri v novogoriški galeriji Artes, ko bo kaj več o njenem ustvarjanju povedala umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Na ogled bo postavila grafike, reliefe v glini in slike.
Na vpogled Eichmannovi spomini
01. 03. 2000 08.12
Izraelske oblasti so včeraj dale na vpogled javnosti spomine nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna, ki jih je ta napisal v izraelskem zaporu pred usmrtitvijo leta 1962.
Jelcin piše spomine
19. 02. 2000 13.33
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je le nekaj tednov po odstopu za oktober napovedal objavo spominov. Kot je pred dnevi poročal časnik Buchreport od napovedi dalje telefoni pri Jelcinovem književnem agentu Andrewu Nurnbergu v Londonu nenehno zvonijo. V Nemčiji je doslej že sedem založb izrazilo zanimanje za objavo knjige. V ZDA naj bi spomini nekdanjega ruskega predsednika izšli pri založbi Public Affairs. Delovni naslov knjige se glasi Polnočni zapiski. Ameriški založnik naj bi za pravice objave plačal veliko vsoto denarja.
Novosti v zbirki Znameniti slovenski zdravniki
27. 01. 2000 17.47
V zbirki Znameniti slovenski zdravniki sta po izidu knjige Dr. Ivan Oražen - dobrotnik Medicinske fakultete izšli dve novi publikaciji. Prva, z naslovom Zvestoba Hipokratu prinaša spomine nedavno preminulega akademika prof. dr. Franca Novaka, druga pa bralcu približa osebnost zdravnika in skladatelja dr. Antona Schwaba.
Huseinovi častniki bodo pisali spomine
02. 01. 2000 09.34
Iraški predsednik Sadam Husein je svojim častnikom ukazal, naj napišejo spomine, 60 najboljših del pa bo nagrajenih. Častniki naj bi v spominih podrobno opisali bitke, ki so jih vodili med zalivsko vojno leta 1991 in med vojno proti Iranu (1980-88) ''z namenom ohraniti spomine za prihodnje rodove''. Tako naj bi v začetku leta 2000 objavili natečaj. Deset najboljših spominov bo nagrajenih z denarno nagrado v višini 1500 dolarjev, dvajset z nagrado 1300 dolarjev, trideset pa s po 525 dolarji. Tistim častnikom, ki niso sposobni sami napisati spominov, pa je Husein svetoval, naj pokličejo na pomoč kakšnega pisatelja ali novinarja.
Izšel je Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva
21. 09. 1999 16.52
Ob zaključku praznovanja 100-letnice Zgodovinskega arhiva Ljubljana so danes predstavili Spominski zbornik. Na predstavitvi sta govorila nekdanji in sedanji direktor arhiva - Janez Kopač ter Brane Kozina. Zgodovinski arhiv Ljubljana je v okviru svojega jubileja že lani izpeljal obširen program praznovanja - izdali so publikacijo o izbranih listinah od leta 1320 do 1782, objavili del rokopisa Vladislava Fabjančiča o ljubljanskih sodnikih in županih, pripravili razstavo in zloženko, slavnostno akademijo v Cankarjevem domu, odkrili spominsko ploščo prvemu mestnemu arhivarju Antonu Aškercu - ni pa jim uspelo izdati zbornika, kar so storili letos. V njem je 26 prispevkov, ki jih je napisalo 24 nekdanjih in sedanjih uslužbencev arhiva. Njihovi članki odslikujejo delo, spomine in občutke, ki jih vežejo na arhiv.
Eichmannovi zaporniški spomini
14. 08. 1999 11.00
Izraelske oblasti so sporočile, da bodo objavile zaporniške spomine Adolfa Eichmanna. Od Eichmannove usmrtitve leta 1962 so bili spomini skriti v izraelskem nacionalnem muzeju. Rokopis spominov glavnega nacističnega organizatorja deportacije Judov v koncentracijska taborišča obsega 1300 strani, v katerih se skuša Eichmann predstaviti kot povprečen uradnik, ki je le izvrševal Hitlerjeve ukaze. Spomine, v katere bodo vključili tudi ozadje dogodkov in komentarje, naj bi izdali v najkrajšem možnem času. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega pravosodnega ministrstva naj bi spomine po objavi vrnili Eichmannovim svojcem.
Wagnerjev pravnuk piše knjigo o družinskih vezeh s Hitlerjem
21. 07. 1999 13.32
Gottfried Wagner je večino svojega življenja preživel tako, da je pomagal ljudem razumeti, kakšna pošast je bil njegov pradedek, skladatelj Richard Wagner. ''Nemogoče je ločiti med Wagnerjem kot ideologom in Wagnerjem kot umetnikom. Moj pradeded je hotel z umetnostjo spremeniti družbo'', je povedal Gottfried Wagner za časopis Los Angeles Times. Wagner v knjigi Somrak družine Wagner opisuje spomine na tesne družinske vezi z Adolfom Hitlerjem, pa tudi protijudovska čustva svojega pradeda.
Reševalci iščejo ostanke razbitin Kennedyjevega letala
18. 07. 1999 13.25
Reševalne ladje so že zgodaj zjutraj nadaljevale z iskanjem letala Johna Kennedyja mlajšega, ki je domnevno strmoglavil v morje na vzhodni ameriški obali. Po najnovejših podatkih naj bi že lokalizirali točko, kjer je letalo strmoglavilo. Na letalu sta bili še njegova žena ter ženina sestra, dogodku pa so ameriški mediji namenili veliko pozornosti.
Cicciolina se vrača v politiko
13. 07. 1999 08.00
Nekdanja italijanska porno zvezda Ilona Staller, bolj znana kot Cicciolina, je pred dnevi na Siciliji za italijansko televizijo napovedala politično vrnitev. Stallerjeva je dejala, da bo znova oživila Stranko ljubezni in v roku dveh let kandidirala na parlamentarnih volitvah. Stranko ljubezni je Cicciolina ustanovila leta 1992 skupaj z zdaj že preminulo porno princeso Moano Pozzi, v parlament pa je bila nazadnje izvoljena leta 1987 na listi Radikalne stranke, ki je danes ni več. Pred dnevi je pogovor s Stallerjevo, ki je sicer po rodu Madžarka, objavil tudi največji madžarski časnik Nepszabadsag. Cicciolina je takrat tudi napovedala, da namerava napisati spomine.
Netanjahu naj bi se umaknil iz parlamenta
23. 05. 1999 11.02
Dosedanji izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bi se utegnil umakniti iz parlamenta in političnega življenja, je danes poročal izraelski vojaški radio.
Ob spomeniku tudi stalna razstava bitke narodov v Leipzigu
17. 05. 1999 11.25
Ob spomeniku bitke narodov v Leipzigu so v nedeljo odprli stalno razstavo z naslovom Forum 1813, ki prikazuje veliko in krvavo bitko v novi luči. Razstava na približno 300 kvadratnih metrih površine v dvanajstih sklopih in s prek 350 originalnimi predmeti omogoča vpogled v zgodovino enega največjih pokolov 19. stoletja. Pred Leipzigom se je 18. oktobra leta 1813 spopadlo približno pol milijona vojakov iz skoraj vseh evropskih držav. Na bojišču je obležalo 100.000 mrtvih. Zmaga zaveznic Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske nad Napoleonom I. in njegovimi zavezniki je pomenila začetek zatona Napoleonove vladavine. Sto let kasneje so v spomin na padle v Leipzigu postavili spomenik bitke narodov. Ljudje, ki so razstavo postavili, so po lastnih besedah posebno pozornost posvetili nazornosti. Med predmeti, ki doslej še niso bili razstavljeni, so različne uniforme, orožje in tudi predmeti vojakov. Razstava dokumentira tudi spomine udeleženih v bitki in posledice bojev za prebivalstvo.
UNHCR: zločini na Kosovu se nadaljujejo
26. 04. 1999 15.24
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes sporočil, da naj bi srbske sile v Prizrenu na jugu Kosova v skladišču streliva namestile več deset civilistov, večinoma žensk in otrok, ki naj bi jih uporabljale kot živi ščit.
Predstava Paracelsus in Frankenstein
22. 02. 1999 17.20
V dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu bo jutri, 23. februarja, ob 20. uri premiera predstave Paracelsus in Frankestein v režiji Barbare Novakovič Kolenc. Poleg avtorice zasnove in režiserke bodo nastopile še Petra Govc, Sanja Neškovič Peršin in Mateja Rebolj. Dramaturg predstave, ki je nastala v soprodukciji Museuma in Cankarjevega doma, je Tomaž Toporišič, kostumograf Alan Hranitelj, glasbo je izbral Blaž Peršin. Druga premiera bo v sredo, 24. februarja, ponovitve pa še 26. in 27. februarja ter 1. marca, vse na istem prizorišču.
Vsebinska predstavitev memoarske knjige igralca Poldeta Bibiča
14. 11. 1998 11.00
V Mali drami SNG Ljubljana bodo drevi, v okviru gledališkega večera s Poldetom Bibičem, predstavili njegovo knjigo, memoarsko-leposlovno delo z naslovom Soigralci, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga.
Elisabeth Rehn žrtev spolnega nadlegovanja sirskega ministra
28. 09. 1998 07.49
Najbolj spoštovana finska političarka, nekdanja obrambna ministrica in morebitna predsedniška kandidatka na volitvah leta 2000, Elizabeth Rehn, je objavila spomine, v katerih je napisala, da so jo morali njeni generali na službenih sestankih varovati pred ''nežnim'' sirskim kolegom Mustafo Tlasom, pred katerim se je morala nekoč braniti celo z aktovko.
Izšla monografija o nesreči Nejca Zaplotnika
22. 09. 1998 14.26
Pri založbi Kmečki glas je izšla monografija Pot k očetu - Po sledeh Nejca Zaplotnika na Himalajo, ki se je leta 1983 smrtno ponesrečil pri vzponu na himalajski osemtisočak Manaslu.
V Benetkah razstava o Casanovi
14. 09. 1998 13.19
V Benetkah so minuli teden odprli razstavo, posvečeno znanemu lahkoživcu 18. stoletja Giacomu Casanovi. Razstavo so v rojstnem kraju tega zapeljivca in avanturista, ki je potoval po svetu in pisal svoje spomine v francoskem jeziku, postavili ob dvestoletnici njegove smrti, odprta pa bo do 10. januarja. Naslov razstave je Svet Giacoma Casanove, v njej pa so skušali preseči siceršnjo podobo Casanove kot velikega zapeljivca in ga prikazati kot simbolično osebnost duha časa in načina življenja v Benetkah in Evropi 18. stoletja. V beneškem muzeju 18. stoletja je na ogled približno sto risb in platen, tudi Watteauja, Fragonarda, Boucherja in Canaletta, kot tudi knjige, dokumenti in predmeti, oblačila ter nakit. Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov. V prvem sta predstavljena portreta Casanove, mladega in starega, ki ju je naslikal njegov brat Francesco. Sledijo upodobitve mest, v katerih je živel Casanova, kot so Dunaj, London, Madrid, Varšava, pa tudi Benetke, kjer se je rodil leta 1725. Uživanje življenja, tipično za Casanovo in kroge, v katerih se je gibal, kot tudi njegov interes za alkimijo in prostozidarstvo, sta prav tako vključena v razstavo. Osrednjo mesto pa ima užitek zapeljevanja, ki so ga na razstavi ponazorili z deli Fragonarda, Watteauja in Boucherja, pa tudi z različnimi predmeti, ki ponazarjajo čutnost in ljubezenske občutke. Na razstavi obiskovalcem tudi svetujejo obisk mest v Benetkah, ki so še posebej pomembna za življenje Casanove. Med njimi je tudi Palača Ducale, v kateri je bil zaradi brezbožnosti in ukvarjanja z magijo zapeljivec zaprt več kot leto dni; iz zapora je pobegnil leta 1756.
Nosilci priprav in oboroženega odpora v vojni za Slovenijo po sedmih oziroma osmih letih prvič skupaj
25. 06. 1998 11.36
Na pobudo Antona Krkoviča in Vinka Beznika, nosilcev projekta Manevrske strukture narodne zaščite v letu 1990, so se na predvečer Dneva državnosti v soorganizaciji Združenja Sever in Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) prvič po vojni za Slovenijo v Sori pri Medvodah srečali nosilci aktivnosti Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) iz vrst takratne milice in obrambnih struktur ter člani Republiške koordinacijske skupine. Skupaj s svojci padlih so obudili spomine na dogodke iz let 1990 in 1991, so sporočili iz Združenja veteranov vojne za Slovenijo.
Za rešetkami bo obujal spomine na abstinenčno svobodo
11. 12. 1997 08.08
Črni himalajski medved iz severnoindijske zvezne države Utar Pradeš je svoje nezmerno nagnjenje do žganja plačal s svobodo. Kot je poročal tamkajšnji časnik Hindustan Times, je nesrečnik obupano iskal nekaj, s čemer bi si potešil žejo. Končno je v pločevinasti posodi enega od prebivalcev vasice Tefna našel črno žgano pijačo. Žganje je izginilo kot bi mignil, medved pa, ki je v posodo tako in drugače pregloboko potisnil gobček, se posode ni več mogel znebiti. Njegovi obupani in prav nič tihi poskusi, da bi se neprijetnega pokrivala rešil, so privabili vaščane, ki so zverino kmalu zaprli v kletko. Klavrnega položaja pa se je pijanček na svojo grozo zavedel šele po 36 urah, poroča časopis.