spora
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Bajukova razlaga ni prepričala predsednika Kučana
12. 10. 2000 00.00
Predsednik Kučan je danes odgovoril na pismo premierja Bajuka. Ta je pred dnevi Kučanu pisno obrazložil, zakaj se je ponovno obrnil na Beneško komisijo. Kučan je v odgovoru Bajuku med drugim zapisal: "Vaše navedbe me niso prepričale. Vaše drugo obračanje na Beneško komisijo po razpisu volitev kaže dvom in nezaupanje v slovensko ustavnopravno ureditev in v državni zbor. Beneška komisija bi morala biti obveščena tudi o tem, da so trije nekdanji ustavni sodniki, ki soodločali o referendumu v zvezi z volilnim sistemom, danes ministri".
Grilj zavrača očitke
09. 10. 2000 00.00
Stojan Grilj zavrača besede Logarjeve, da ni želel slediti njenim in ministrovim navodilom brez pojasnila. Njena trditev, da se prilivi v državno blagajno ne uresničujejo po predvidenih načrtih, kot pravi, ne drži.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Apple kupil Amazonovo licenco
23. 09. 2000 00.00
Ameriško računalniško podjetje Apple Computer je postalo prvo podjetje, ki je kupilo licenco za uporabo kontroverzne tehnologije 1-Click spletnega trgovskega podjetja Amazon.com. Podpredsednik za prodajo podjetja Apple Mitch Mandich je povedal, da je Apple pretekli teden že vključil tehnologijo v svojo spletno stran. "To je res dobra tehnologija," je rekel Madich, saj Amazon strankam nudi odlično storitev in preprosto naročanje. "Hoteli smo, da bi tudi naše stranke doživele nekaj podobnega v naši trgovini," je dejal Mandich.
Bo Makedonija postala Slavomakedonija?
18. 09. 2000 00.00
Na vidiku je rešitev makedonsko-grškega spora o imenu države, kajti uradne Atene so predlagale novo ime - Slavomakedonija, ki ga je Skopje pripravljeno sprejeti, je poročal Tanjug, ki se sklicuje na diplomatske vire v makedonski prestolnici.
V Evropskem parlamentu o Sloveniji
14. 09. 2000 00.00
Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je danes na zasedanju v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija po letu 1998 pospešila usklajevanje nacionalne zakonodaje s pravnim redom Evropske unije, vendar državo pri tem opozoril, da so za zagotavljanje učinkovitega uresničevanja skupne zakonodaje potrebne še precejšnje izboljšave na področju uprave. Slovenijo so poslanci opozorili tudi na potrebo po privatizaciji zavarovalnic in izvedbo pokojninske reforme.
Noel Gallagher se ločuje
07. 09. 2000 00.00
Kitarist skupine Oasis Noel Gallagher je sporočil, da sta se z ženo Meg Mathews po treh letih zakona razšla. Julija pa se je od svoje žene Patsy Kensit ločil Noelov brat Liam.
Spor zaradi gradnje kozmodroma
22. 08. 2000 00.00
Ameriška družba Beal Aerospace Technologies namerava v pokrajini Essequibo, ki jo imata za svojo tako Gvajana kot Venezuela, zgraditi vesoljsko izstrelišče. Obmejni spor o lastništvu ozemlja je nastal že davno, toda območje je slabo naseljeno in zato hujših nesoglasij doslej ni povzročalo. Odločitev ameriške družbe, ki je z vlado Gvajane podpisala sporazum o nameravani graditvi izstrelitvene ploščadi, je spor zaostrila.
Dražje sodne takse
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem začne veljati novela novela zakona o sodnih taksah, ki jo je sprejel državni zbor na julijski seji. Novela pomeni uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča ter obenem tudi zvišanje taks v kazenskih postopkih, ki se začnejo na zasebno tožbo, ter manjše spremembe v zadevah upravnega spora, ločeno posebej za zadeve socialnega varstva, kjer se takse znižujejo, ter posebej za ostale zadeve upravnega spora. Po novem bo potrebno na področju kazenskih zadev za takso za vlogo namesto dosedanjih 4500 tolarjev plačati 7500 tolarjev, za odločbo in za pravno sredstvo pa namesto dosedanjih 7500 tolarjev 12.000 tolarjev. Taksi za tožbo in za sklep v sporih zaradi motenja posesti znašata po 15.000 tolarjev. V postopkih upravnega spora pa se višina takse za tožbo zvišuje kar za 166 odstotkov, in sicer s 4500 na 12.000 tolarjev, medtem ko se taksa za tožbo v zadevah socialnega varstva zmanjšuje za 17 odstotkov na 3750 tolarjev, enako vsoto bo potrebno plačati za takso za pravno sredstvo v zadevah socialnega varstva, kar pomeni 37,5-odstotno znižanje višine takse. Kar za 500 odstotkov se bo zvišala taksa za pravno sredstvo, ki odslej namesto 6000 znaša 30.000 tolarjev, po 25 odstotkov pa se zvišata taksi za odločbo kakor tudi za tožbo v zadevah socialnega varstva - za prvo bo treba odšteti 15.000 tolarjev (prej 12.000), za drugo 3750 tolarjev (prej 3000 tolarjev).
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Reformna stranka razpadla na dva dela
11. 08. 2000 00.00
Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.
Zahovič presenečen nad Katančevo odločitvijo
07. 08. 2000 22.05
Slovenski selektor Srečko Katanec je danes objavil spisek reprezentantov, ki bodo prihodnji teden odigrali prijateljsko tekmo s Češko v Ostravi (sreda, 16.8. ob 17. uri). Na spisku ni prvega slovenskega reprezentančnega strelca Zlatka Zahoviča. V pogovoru za Radio Slovenija je Katanec povedal, da se je za to odločil zaradi vsem znane situacije in da se želi z nogometašem najprej pogovoriti na ''štiri poči''. Zahovič pa je menil, da je takšno odločitev nekje pričakoval, da pa je kljub temu vedno bil in bo na voljo reprezentanci.
Slovensko zatišje pred volilnim viharjem
02. 08. 2000 11.38
Zagrebški Vjesnik v članku Slovensko zatišje pred volilnim viharjem o razpisu parlamentarnih volitev 15. oktobra v Sloveniji piše kot o najbolj pomembnem dogodku v prvi polovici leta, omenja skrajšane parlamentarne počitnice in obveznost državnega zbora, da še pred razpustitvijo glasuje o 44 zakonskih predlogih. Vendar malokdo verjame, meni Mihailo Ničota, da ta sestava parlamenta zmore uspešno opraviti to nalogo.
Vatikan za poseben status Jeruzalema
01. 08. 2000 20.08
Zunanji minister Svetega sedeža, monsignor Jean-Louis Tauran, je v današnjem pogovoru z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright v Rimu, znova poudaril stališče Vatikana glede vprašanja Jeruzalema. Vatikan se zavzema za ''poseben'' status Jeruzalema pod ''mednarodnim nadzorom'', spor pa bi morali rešiti na ''pravičen način, ki daje prednost dialogu in spoštovanju mednarodnih odločitev, predvsem rešitev Združenih narodov'', poudarjajo v Vatikanu. Albrightova, ki je sogovornika seznanila s potekom palestinsko-izraelskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu, je že pred srečanje s Tauranom pojasnila, da so tako Palestinci kot Izraelci v Camp Davidu zavrnili predlog ''internacionalizacije Jeruzalema''. Albrightova je sicer še menila, da je lahko Sveti sedež pri reševanju spora v veliko pomoč.
Avstralec med kandidati za predsednika MOK
28. 07. 2000 17.42
Avstralec Kevin Gosper, podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), je pripravljen kandidirati za mesto predsednika te organizacije, če bo deležen ustrezne podpore. Morebitni kandidaturi pa se bo resneje posvetil šele po olimpijskih igrah v Sydneyju. Gosper je nedavno postal tarča kritikov zaradi spora o olimpijskem ognju. Za prvo nosilko ognja v Avstraliji je namreč določil kar svojo hčerko, kar je v Avstraliji vzbudilo splošno negodovanje. Poleg tega so ga povezovali tudi z zelo odmevno podkupovalno afero pri podeljevanju OI Salt Lake Cityju, vendar ga je etična komisija MOK oprostila krivde. ''Moj prvi cilj so vsekakor uspešno izvedene igre. Po njih pa bom razmišljal tudi o mestu predsednika, če bom seveda imel dovolj podpore. Mislim, da imam znanje, izkušnje in dovolj dobro poznam ozadje,'' je povedal Gosper. Po njegovem mnenju bosta najhujša tekmeca za mesto naslednika Juana Antonia Samarancha še dva visoka funkcionarja MOK, Dick Pound in Jacques Rogge.
Spor zaradi nove novice
26. 07. 2000 13.09
Proizvajalec grafičnih kartic ATI Technologies in Apple sta se močno sporekla glede novice, ki jo je objavil ATI. V novici je ATI najavil, da bo Apple v novih Macintosh računalnikih uporabil ATI-jeve grafične kartice Radeon.
Kitajsko-indijski pogovori
22. 07. 2000 20.19
Kitajska je danes zatrdila, da njeno vojaško sodelovanje s Pakistanom ni usmerjeno proti Indiji. Obenem je predstavila konkretne preloge za rešitev starega indijsko-pakistanskega obmejnega spora. To je izjavil indijski zunanji minister Jaswant Singh po pogovorih s kitajskim kolegom Tang Jiaxuanom. Ta je sinoči prispel na obisk v Indijo, do koder bo danes odpotoval še v Pakistan.
Pogovori Peterleta in Picule
21. 07. 2000 19.23
V Bregani, na slovensko-hrvaški meji, sta se na delovnem kosilu sestala zunanji minister Lojze Peterle in njegov hrvaški kolega Tonino Picula.
Molitev ob obletnici zasedbe Cipra
21. 07. 2000 08.05
Ciprski Grki so včeraj 26. obletnico turškega posredovanja na otoku obeležili s posebnimi molitvami, medtem ko so se je na severnem delu otoka pod turško zasedbo spomnili z vojaško parado.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Ferrero-Waldnerjeva v Armeniji
17. 07. 2000 18.40
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner se kot predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) danes mudi v armenski prestolnici Erevan na pogovorih o možnostih za rešitev spora glede Gorskega Karabaha.
Spreminjanje volilne zakonodaje
14. 07. 2000 19.29
Po včerajšnjem prvem koraku k spreminjanju volilne zakonodaje so v parlamentu s tem projektom nadaljevali. Odkar se je v državnem zboru oblikoval dvotretjinski blok, ki podpira zapis proporcionalnega sistema v ustavo in dvig praga za vstop v parlament, je odločitve lahko sprejemati. Večina predlogov, ki bi jih bilo še pred tednom dni treba usklajevati, gre zadaj z lahkoto skozi glasovanje.
Novi nemiri na Severnem Irskem
12. 07. 2000 19.31
Vrhunec vsakoletnih zmagovitih pohodov pripadnikov protestanskega reda Vilijema Oranskega je zasenčilo novo nasilje, v katerem sta bila po navedbah policije ubita dva človeka, najmanj 20 pa je bilo ranjenih. V noči na sredo so se mladi privrženci ali člani paravojaških skupin spopadli z varnostnimi silami. V Portadownu je bilo ranjenih najmanj 21 policistov. V Belfastu so maskirani pripadniki milic ponoči z brzostrelkami streljali v zrak, v Londonderryju pa so proti policiji odvrgli najmanj 100 zažigalnih bomb.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Annan za podaljšanje mandata UNMOP
08. 07. 2000 13.06
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v zadnjem poročilu Varnostnemu svetu ZN glede delovanja Opazovalne misije ZN na Prevlaki (UNMOP) priporočil, da se njen mandat podaljša za šest mesecev. Annan meni, da je navzočnost mednarodnih opazovalcev še vedno potrebna, med drugim zato, ker so razmere natanko take, kot so bile pred šestimi meseci.
Dogovor o poteku morske meje
03. 07. 2000 08.46
Kuvajt in Saudova Arabija sta 2. julija dosegla dogovor o poteku morske meje na območju, izredno bogatem z nafto in zemeljskim plinom. S tem sta odprli vrata za rešitev naftnega spora z Iranom.Dogovor sta podpisala zunanja ministra obeh držav, in sicer drugi dan obiska saudskega princa prestolonaslednika Abdalaha ben Abdela Aziza v Kuvajtu. Državi sta minuli mesec začeli pogovore o poteku morske meje, potem ko je Iran začel vrtati na naftnem polju Dorra. Ta se namreč nahaja v spornih vodah, ki si jih med seboj delijo Saudova Arabija, Kuvajt in Iran. Slednji je nato zaradi protestov Kuvajta ustavil vrtanje ne omenjenem območju.