spora
Ferrero-Waldnerjeva v Armeniji
17. 07. 2000 18.40
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner se kot predsedujoča Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) danes mudi v armenski prestolnici Erevan na pogovorih o možnostih za rešitev spora glede Gorskega Karabaha.
Spreminjanje volilne zakonodaje
14. 07. 2000 19.29
Po včerajšnjem prvem koraku k spreminjanju volilne zakonodaje so v parlamentu s tem projektom nadaljevali. Odkar se je v državnem zboru oblikoval dvotretjinski blok, ki podpira zapis proporcionalnega sistema v ustavo in dvig praga za vstop v parlament, je odločitve lahko sprejemati. Večina predlogov, ki bi jih bilo še pred tednom dni treba usklajevati, gre zadaj z lahkoto skozi glasovanje.
Novi nemiri na Severnem Irskem
12. 07. 2000 19.31
Vrhunec vsakoletnih zmagovitih pohodov pripadnikov protestanskega reda Vilijema Oranskega je zasenčilo novo nasilje, v katerem sta bila po navedbah policije ubita dva človeka, najmanj 20 pa je bilo ranjenih. V noči na sredo so se mladi privrženci ali člani paravojaških skupin spopadli z varnostnimi silami. V Portadownu je bilo ranjenih najmanj 21 policistov. V Belfastu so maskirani pripadniki milic ponoči z brzostrelkami streljali v zrak, v Londonderryju pa so proti policiji odvrgli najmanj 100 zažigalnih bomb.
Razpad Barakove koalicije?
10. 07. 2000 19.29
Tik pred bližnjevzhodnim vrhom, ki se bo jutri začel v ameriškem Camp Davidu, koaliciji izraelskega premiera Ehuda Barak grozi razpad. Potem, ko je včeraj v znak protesta proti vrhunskemu srečanju odstopil izraelski notranji minister Nathan Šaransky, so svoj odstop napovedali še štirje ministri najpomembnejše Barakove koalicijske partnerice, stranke Šas, v kateri so predvsem predstavniki ortodoksnih Judov, poročata izraelski državni in vojaški radio.
Parlamentarna kriza v Izraelu
10. 07. 2000 19.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes v knesetu poudaril, da ima ''jasen mandat ljudstva'', da poskuša najti rešitev spora s Palestinci. V knesetu so sicer poslanci začeli razpravo o nezaupnici vladi, ki jo je zaradi načrtovanega Barakovega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom na vrhu v Camp Davidu vložila desno usmerjena opozicija. Nezaupnico je vložila glavna opozicijska stranka Likud zaradi ''Barakovih popuščanj Arafatu še pred začetkom vrha'', ki naj bi se začel jutri v Camp Davidu pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona. Barak je v knesetu kljub stalnim prekinitvam opozicijskih poslancev večkrat poudaril, da ima njegova vlada jasen mandat. Povedal je, da namerava še danes iz združenega Jeruzalema, ''večne prestolnice Izraela'', odpotovati v Camp David, da bi končal mirovniško delo, ki sta ga začela Menahem Begin in Jicak Rabin. Nekdanji premier iz stanke Likud Menahem Begin je leta 1978 v Camp Davidu sklenil zgodovinsko premirje s takratnim egiptovskim predsednikom Amurjem al-Sadatom, Jicak Rabin pa je leta 1993 z Arafatom v Oslu podpisal sporazum o avtonomnih palestinskih ozemljih. Barak je še poudaril, da v Camp David ne odhaja sam, temveč ga spremljata dva milijona ljudi, ki so njegovo vlado privedli na oblast, to je državljanov, ki si želijo miru.
Annan za podaljšanje mandata UNMOP
08. 07. 2000 13.06
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v zadnjem poročilu Varnostnemu svetu ZN glede delovanja Opazovalne misije ZN na Prevlaki (UNMOP) priporočil, da se njen mandat podaljša za šest mesecev. Annan meni, da je navzočnost mednarodnih opazovalcev še vedno potrebna, med drugim zato, ker so razmere natanko take, kot so bile pred šestimi meseci.
Dogovor o poteku morske meje
03. 07. 2000 08.46
Kuvajt in Saudova Arabija sta 2. julija dosegla dogovor o poteku morske meje na območju, izredno bogatem z nafto in zemeljskim plinom. S tem sta odprli vrata za rešitev naftnega spora z Iranom.Dogovor sta podpisala zunanja ministra obeh držav, in sicer drugi dan obiska saudskega princa prestolonaslednika Abdalaha ben Abdela Aziza v Kuvajtu. Državi sta minuli mesec začeli pogovore o poteku morske meje, potem ko je Iran začel vrtati na naftnem polju Dorra. Ta se namreč nahaja v spornih vodah, ki si jih med seboj delijo Saudova Arabija, Kuvajt in Iran. Slednji je nato zaradi protestov Kuvajta ustavil vrtanje ne omenjenem območju.
Podpis Varšavske deklaracije
27. 06. 2000 21.53
Zunanji ministri in diplomati več kot sto držav, z izjemo Francije, so danes ob koncu dvodnevne mednarodne konference o demokraciji, ki je potekala v poljski prestolnici, podpisali Varšavsko deklaracijo, ki poudarja univerzalni značaj demokracije.
Španska trojica napoveduje bojkot Wimbledona
24. 06. 2000 21.16
Trije najboljši španski teniški igralci, Alex Corretja, Albert Costa in Juan Carlos Ferrero so napovedali bojkot grand slam turnirja v Wimbledonu, če organizatorji ne bodo ponovili žreba. Jabolko spora je že dolgoletna samovolja organizatorjev pri določanju nosilcev, pri katerem namesto teniške lestvice ATP upoštevajo minule uspehe na turnirjih s travnato površino. Vsi trije Španci so na teniški lestvici uvrščeni v prvo šestnajsterico, kar bi jim na vseh drugih turnirjih zagotovilo mesto enega izmed nosilcev, zaradi slabših iger na travi pa tega privilegija niso dobili v Wimbledonu.
Arafat preložil pogovore s Clintonom
12. 06. 2000 19.15
Palestinski voditelj Jaser Arafat je preložil pogovore z ameriškim predsednikom Billom Clintonom v Beli hiši, ki so bili predvideni za sredo zvečer, je danes sporočil Arafatov glavni svetovalec Nabil Abu Rudeina. Arafat namreč želi, da se jih udeleži tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je trenutno v Siriji na pogrebu sirskega predsednika Hafeza al Asada, je poročal palestinski radio. V Jeruzalemu pa je včeraj nekaj sto židovskih priseljencev pred nadaljevanjem izraelsko-palestinskih pogovorov v bližini Washingtona protestiralo, saj nasprotujejo izraelskemu umiku z Zahodnega brega.
Jastržembski o pogajanjih s Čečeni
10. 06. 2000 16.29
Rusko vodstvo se bo s čečenskimi uporniki pogajalo samo o njihovi kapitulaciji, je dejal predstavnik Kremlja Sergej Jastržembski. Po njegovih besedah se ''s tistimi, ki imajo v rokah orožje, lahko pogaja samo o kapitulaciji''. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v petkovem pogovoru za nemško televizijo možnost pogajanj s čečenskim voditeljem Aslanom Mashadovom o rešitvi spora ocenil kot nerealistično. Ob tem je dodal, da se z Mashadovom ne da pogajati, dokler bo Moskvi postavljal ''celo vrsto radikalnih pogojev''. Putin naj bi v naslednjih dneh imenoval šefa začasne uprave za Čečenijo, ki bi na tem položaju ostal dve do tri leta.
Putin grozi s prekinitvijo procesa razoroževanja
10. 06. 2000 16.28
Zaradi spora med Rusijo in ZDA o ameriških načrtih protiraketne obrambe je ruski predsednik Vladimir Putin še okrepil grožnje, da bo prekinil proces razoroževanja. Kot je za nemški časnik Welt am Sonntag povedal Putin, bodo ZDA z načrti za izgradnjo protibalističnega ščita spodkopale strateško stabilnost med jedrskimi silami in s tem kršile bistvo vseh veljavnih dogovorov o razorožitvi.
Mnenja o ponovnem glasovanju
25. 05. 2000 21.11
Zaplet zaradi ponovljenega glasovanja je razburkal tudi strokovne kroge, kjer se mnenja močno razhajajo. Medtem ko na vrhovnem sodišču danes niso povedali ničesar o namerah te ustanove, so v strokovnih krogih mnenja o reševanju nastalega spora deljena.
Konec spora med Češko in Slovaško
23. 05. 2000 08.50
Češki premier Miloš Zeman je slovaškemu kolegu Mikulašu Dzurindi včeraj izročil zlato palico in tako simbolično končal spor o nasledstvu nekdanje skupne države.
Etiopija in Eritreja nadaljujeta spopade
13. 05. 2000 16.07
Afriški državi Etiopija in Eritreja nadaljujeta spopade zaradi meje, čeprav si mednarodna skupnost na čelu z Organizacijo afriške enotnosti (OAE) in Varnostnim svetom ZN, ki grozi z uvedbo embarga na orožje, krčevito prizadevala spametovati voditelje obeh držav in doseči mirno rešitev spora.
Oblikovana nova latvijska vlada
05. 05. 2000 16.38
Dosedanji župan Rige Andris Berzins je danes oblikoval deveto latvijsko vlado od neodvisnosti te baltske države leta 1991. 48-letni Berzins je dolžnosti prevzel od Andrisa Skeleja, ki je s premierskega položaja odstopil sredi aprila zaradi spora desnosredinske vladne koalicije glede privatizacije.
Bruselj ne bo reševal spora
04. 05. 2000 18.21
Evropska komisija je danes zanikala pisanje nemškega časnika Die Welt, da bo Bruselj v reševanju spora med štirinajstimi članicami Evropske unije in Avstrijo odigral vlogo posrednika. Diplomatske sankcije proti Avstriji je štirinajst članic uvedlo na dvostranski ravni in na tej ravni je treba zaplet tudi reševati, je izjavil tiskovni predstavnik Evropske komisije Jonathan Faull.
Izklop postaje ABC
02. 05. 2000 11.22
Več kot tri milijone televizijskih gledalcev iz območij New Yorka, Houstona in Los Angelesa od ponedeljka naprej ne more spremljati televizijskega programa postaje ABC zaradi spora med družbo Disney, ki je lastnik ABC-ja in Time Warnerjem, ki je lastnik kabelskih sistemov v omenjenih mestih. Po trditvah Time Warnerja je Disney postavljal nemogoče pogoje za nadaljevanje predvajanja programa ABC in ni hotel podaljšati roka za pogajanja, temveč je enostavno izklopil program.
Nova množična grobišča
28. 04. 2000 19.20
Izvedenci za sodno medicino muslimanske komisije za pogrešane so izkopali 83 trupel iz več množičnih grobišč v vzhodni BiH. Predstavnik komisije Jasmin Odobašić je dejal, da so trupla izkopali v zadnjih petih dneh blizu mesta Bratunac, 80 kilometrov severovzhodno od Sarajeva. Trupla naj bi pripadala Muslimanom iz Srebrenice, ki naj bi jih srbski vojaki pobili julija 1995.
Pogajanja o varnosti v senci spora
27. 04. 2000 12.37
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je v Washingtonu začel nov krog pogajanj o varnostnih vprašanjih med ZDA in Rusijo, o čemer se je pogovarjal s predsednikom Billom Clintonom in državno sekretarko Madeleine Albright ter republikanskim predsedniškim kandidatom Georgom Bushem mlajšim. Po srečanju z Albrightovo je Ivanov izjavil, da bi bila revizija pogodbe o prepovedi vzpostavitve sistema obrambe proti jedrskim izstrelkom (ABM) ''usodna napaka''. Napovedal je, da bo to vprašanje glavna točka pogovorov med Clintonom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, predvidenih za letošnji junij v Moskvi.
Trojka EU poziva k pogajanjem
23. 04. 2000 11.15
Delegacija trojke Evropske unije je po včerajšnjem obisku taborišč na severnem Kavkazu in v Čečeniji pozvala k nadaljevanju dialoga z Moskvo.Trojka EU, v kateri sta bila veleposlanika Portugalske in Francije v Moskvi, Jose Luiz Gomez in Hubert Coline de Verdiere, ter predstavnik EU Gilbert Dubois, je poudarila, da od Kremlja pričakujejo veliko dobre volje za politično rešitev vojne v Čečeniji, je danes poročala postaja NTV.
Umik izraelskih enot iz Libanona
18. 04. 2000 15.33
Libanonski premier Salim Hoss je obvestilo izraelske vlade, da bo do 7. julija letos izvedla enkraten umik svojih enot iz juga Libanona, ki ga je generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu uradno predal izraelski veleposlanik pri Združenih narodih Yehuda Lancry, označil kot veliko zmago in prvo v zgodovini arabsko-izraelska spora. Obenem pa je opozoril, da bo obvestilo treba še podrobno preučiti.
Različna pogleda na čečensko krizo
17. 04. 2000 21.44
Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju z britanskim premierom Tonyjem Blairom v Londonu poudaril, da imata strani nedvomno različne poglede na čečensko vprašanje in dal vedeti, da Moskva ne bo spreminjala svoje politike do Čečenije, kljub temu pa je pogovore označil za koristne.
Sindikati ne popuščajo
30. 03. 2000 22.50
Tedenska četrtkova pogajanja med vladno pogajalsko skupino za področje vzgoje in izobraževanja ter sindikalno pogajalsko skupino doslej še niso obrodila konkretnih sadov in ta zgodba se je ponovila tudi na današnjem šestem krogu pogajanj. Tako je vodja vladne pogajalske skupine Alojz Pluško ocenil, da so se danes zmenili zelo malo, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj pa je menil, da se niso dogovorili prav nič. Glavno jabolko spora še naprej ostajajo finančne zahteve sindikalne strani.
Mušaraf predlagal dialog z Indijo
25. 03. 2000 20.46
Pakistanski voditelj Pervez Mušaraf je danes v Islamabadu izrazil pripravljenost na dialog s predstavniki Indije o položaju Kašmirja. New Delhi je pozval k skupnim prizadevanjem za rešitev kašmirskega spora, ki traja že več kot pol stoletja. Po srečanju z ameriškim predsednikom Billom Clintonom je Mušaraf povedal, da ne zagotavlja, da gverilci ne bodo prestopili kontrolne črte v Kašmirju.
Clinton v Pakistanu
25. 03. 2000 18.43
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes pakistanskega voditelja, generala Perveza Mušarafa, pozval k čimprejšnji demokratizaciji države ter spravi z Indijo glede Kašmirja.
Clinton prispel na obisk v Pakistan
25. 03. 2000 12.39
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel na z veliko napetostjo pričakovan nekajurni obisk v Pakistan.
Čigavi so lipicanci?
23. 03. 2000 19.06
V Kobilarni Lipica so se danes popoldne na strokovnem srečanju sestali predstavniki ministrstev za kmetijstvo Avstrije, Italije in Slovenije. Direktor kobilarne Milan Božič je potrdil, da so udeleženci srečanja pregledali način in sisteme vodenja rodovniških knjig ter programe reje lipicancev v Kobilarni Lipica, ni pa želel komentirati mednarodnega obiska.
Izgredi pred tekmo v Torinu
19. 03. 2000 18.45
Opoldne je v Torinu pred nogometnim mestnim derbijem med Juventusom in AC Torinom prišlo do hujših izgredov navijačev. Policija je morala pred stadionom ''Stadio delle Alpi'' posredovati s solzilcem, da je kakšnih 50 vročekrvnih navijačev Juventusa ločila od pristašev AC Torina. Italijanska televizija je poročala, da je bil en navijač pri tem ranjen in je moral v bolnišnico.
Nemiri v Kosovski Mitrovici
07. 03. 2000 20.58
V severnem, srbskem delu Kosovske Mitrovice, je prišlo do streljanja, v katerem je eksplodiralo nekaj granat.