spremembah

Blokada mejnega prehoda
09. 11. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je sprožila pravo krizo v odnosih med Avstrijo in sosednjo Češko.

SVIZ o svojih pričakovanjih
08. 11. 2000 00.00
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) od prihodnje vlade pričakuje, da se bo z njim takoj začela pogajati o spremembah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in vzporedno tudi za raziskovalno dejavnost ter da bo ob pripravi proračuna za prihodnje leto računala na to, da je sindikat vložil zahtevo po dvigu plač v vzgoji in izobraževanju.

Ostan prispel v Ljubljano
30. 10. 2000 00.00
Profesor s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu Iztok Ostan, ki ponovno gladovno stavka zaradi domnevnih nepravilnostih na Univerzi v Ljubljani, je danes po treh dneh hoje prispel v Ljubljano. Za pohod se je odločil, da bi podkrepil svoje zahteve po spremembah v visokem šolstvu.

Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

10 let Zveze Slovencev na Madžarskem
28. 10. 2000 00.00
Porabski Slovenci so proslavili 10-letnico delovanja svoje krovne, povezovalne organizacije na Madžarskem. Slavnostni govornik, predsednik Zveze Jože Hirnoek, je povedal, da je bila ob demokratičnih spremembah na Madžarskem želja oživiti slovenstvo v Porabju močnejša od malodušja - kljub prvim šibkim in negotovim korakom.

Spremenjena in dopolnjena kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti
27. 10. 2000 00.00
Minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik sindikata Glosa Doro Hvalica sta na ministrstvu za podpisala spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti. Vlada je namreč na zadnji seji soglašala s predlaganimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti. Po podpisu je minister Šeligo pojasnil, da so z danes podpisanim aktom delavci v kulturi, ki so glede plač zaostajali z zaposlenimi na drugih področjih v negospodarstvu, vsaj približno izenačeni in s tem v boljšem položaju pred bodočimi pogajanji o plačni politiki v celotnem negospodarstvu.

Povišanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu
25. 10. 2000 00.00
Delodajalci in delojemalci so v nadaljevanju včeraj prekinjenih pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe v zvezi s povišanjem plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu danes parafirali aneks h kolektivni pogodbi, ki predvideva približno šestodstotno povišanje plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem

Patten v Beogradu in Podgorici
20. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten bo prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Podgorico in Beograd, so danes napovedali na Evropski komisiji.

OVSE povabila ZRJ v članstvo
19. 10. 2000 00.00
Predsedujoča Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je v pismu Koštunici uradno povabila ZRJ, naj se včlani v OVSE. V pismu je dodala tudi, da so po demokratičnih spremembah v ZRJ novi odnosi med to organizacijo in Beogradom postali mogoči.

Novi poveljnik KFOR-ja
16. 10. 2000 00.00
Italijanski general Carlo Cabigiosu je danes v Prištini od španskega generala Juana Ortuna prevzel dolžnosti poveljnika mednarodnih sil na Kosovu KFOR. Kot je povedal, bodo mirovne sile KFOR ostale na Kosovu tudi po demokratičnih spremembah v ZRJ, njihova naloga pa ostaja nespremenjena - zagotavljanje miru in varnosti ter pomoč pri obnovi Kosova. Italijanski general je še povedal, da bi s skupnim prizadevanjem sil KFOR, UNMIK in narodi na Kosovu lahko izgradili večetnično, svobodno in demokratično Kosovo. Šestdesetletni general Cabigiosu bo na čelu sil KFOR šest mesecev. Poveljeval bo 40.000 vojakom iz 39 držav. Predaje dolžnosti na sedežu KFOR v Prištini se je udeležil tudi vrhovni poveljnik zveze NATO za Evropo, general Joseph W. Ralston.

Avstrija in Madžarska zaskrbljeni nad položajem v ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je na današnji novinarski konferenci po srečanju z madžarskim kolegom Janosem Martonyjem na Dunaju trenutne razmere v ZRJ ocenila kot "zelo kočljive", podobno kot Martonyi pa je zaskrbljeno menila, da po spremembah v vodstvu ZRJ manjka več pomembnih korakov. Ocenila je, da tako v Srbiji kot tudi v jugoslovanski vladi ni prišlo do demokratičnega preobrata. Martonyi je dejal, da tudi Madžarska podobno ocenjuje razmere v ZRJ, in ob tem izrazil podporo Budimpešte demokratičnim silam v državi. Ferrero-Waldnerjeva in Martonyi sta govorila tudi o pobudi o vzpostavitvi strateškega sodelovanja srednjeevropskih držav, ki naj bi bilo po Martonyjevem mnenju gospodarsko in politično zelo pomembno. Še pred, pa tudi po vstopu Madžarske v EU naj bi tako prišlo do rednih pogovorov in izmenjave informacij med srednjeevropskimi državami. Kot je povedala avstrijska zunanja ministrica, so se na omenjeno pobudo številne srednjeevropske države odzvale pozitivno.

Štrukelj kritično o ukinitvi eksternega ocenjevanja
12. 10. 2000 00.00
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj se je na novinarski konferenci odzval odločitev, ki zadnje dni v Sloveniji zelo odmeva - ukinitev eksternega preverjanja znanja ob koncu 8. razreda osnovne šole. Poudaril je, da je ukinjanje eksternega preverjanja brez podrobno izdelanega alternativnega predloga za reševanje problema prevelikega vpisa na posamezne srednje šole "nesprejemljivo in neodgovorno do staršev in otrok". V zvezi s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive, ki ga je sindikatu poslalo šolsko ministrstvo s prošnjo, da se o njem izreče, pa je Štrukelj poudaril, da predlagane spremembe niso ustrezne.

Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v zdravstvu
10. 10. 2000 00.00
Sindikat zdravstva in socialnega varstva ter vladna pogajalska skupina za zdravstvo in socialno varstvo sta na današnjih pogajanjih parafirala pravilnika o napredovanju zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, ki končno omogočata, da zaposleni napredujejo za pet plačilnih razredov, in sicer od 1. januarja prihodnje leto.

JE Temelin dobila dovoljenje za zagon
09. 10. 2000 00.00
Češka jedrska elektrarna Temelin je danes dobila dovoljenje za zagon. Češka agencija za jedrsko energijo je po treh dneh pregledov češkemu elektroenergetskemu podjetju CEZ namreč podelila vsa potrebna dovoljenja za zagon elektrarne. Po poročanju češke tiskovne agencije CTK bodo v prvem bloku reaktorja elektrarne v roku 20 ur sprožili prvo verižno reakcijo. Proti zagonu temelinske elektrarne, ki jo bodo na češko električno omrežje priklopili najkasneje maja 2001, so v zadnjem letu odločno protestirali predvsem v Avstriji, pa tudi v Nemčiji. Temelin je namreč oddaljen le približno 100 kilometrov od avstrijskega Linza in 230 kilometrov od Münchna. Temelinsko jedrsko elektrarno so zgradili po sovjetskih načrtih leta 1983, po političnih spremembah leta 1989 pa so jo posodobili z ameriško tehnologijo. Prav to "mešanje" tehnologij pa je po mnenju kritikov močno ogrozilo varnost te elektrarne.

Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.

Stambolića našli v psihiatrični bolnišnici
07. 10. 2000 00.00
Po političnih spremembah v Beogradu so znova našli pogrešanega nekdanjega srbskega predsednika in voditelja Komunistične partije Ivana Stambolića. Nekdanjega Miloševićevega političnega mentorja so odkrili v psihiatrični kliniki v Beogradu. 64-letni Stambolić je v dobrem zdravstvenem stanju.

Kitajska zaskrbljena ob dogodkih v ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Uradni Peking je danes izrazil resno zaskrbljenost nad dogajanjem na Balkanu. Kitajske oblasti so tujino pozvale, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Jugoslavije, saj je ljudstvo popolnoma sposobno samo rešiti svoje probleme.

BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.

Bodo v ZRJ spoštovali voljo ljudstva?
01. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil strinjanje z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, da je potrebno priznati zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je sporočila nemška vlada.

Kakšno upravo potrebuje Slovenija
27. 09. 2000 00.00
Kakšno upravo potrebuje Slovenija?, je naslov letošnjih, že sedmih po vrsti, dnevov slovenske uprave. Na tridnevnem mednarodnem strokovnem simpoziju, ki se bo začel jutri v Portorožu, bodo med drugim predstavili nekatere spremembe v javnem sektorju ter spregovorili o reformi javne uprave, kakovosti v upravnih enotah, uvajanju elektronskega poslovanja v upravo, izobraževanju, spremembah v sistemu javnih uslužbencev ter rabi in urejanju prostora v slovenskih občinah. Del referatov pa se bo nanašal tudi na predstavitev predpristopnih strategij, pogajanj o pristopu Slovenije EU, institucionalne usposobljenosti naše države, denacionalizacije ter zakonodajnega prilagajanja pravu EU. Organizator simpozija je Visoka upravna šola Univerze v Ljubljani.

Koštunica s soprogo na volišču
24. 09. 2000 00.00
Današnjih predsedniških in parlamentarnih volitev v ZRJ se je okoli poldneva v spremstvu soproge udeležil tudi vodja Demokratske opozicije Srbije Vojislav Koštunica. Koštunico so volivci ob prihodu pred volišče pozdravili z aplavzom. Koštunica je zbranim novinarjem povedal, da so spremembe nujne, da bi dokazali, da je demokracija mogoča tudi v ZRJ. Dodal je, da v ZRJ obstajata "dve skupini oseb - v prvi so tisti, ki hočejo obdržati sedanje razmere, da bi zaščitili lastne interese, v drugi pa se zavedajo potrebe po spremembah".

Otto von Habsburg bo dobil 20. vnuka
23. 09. 2000 00.00
Otto von Habsburg, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla I., bo že 20. postal dedek. Habsburgov sin Georg, ki živi v Soskutu pri Budimpešti, in njegova žena Eilika von Oldenburg pričakujete svojega prvega otroka. Nadvojvodinja Eilika je v petem mesecu nosečnosti, tako da družina pričakuje naraščaj sredi januarja drugega leta. Georg se je z Eiliko, ki izvira sicer iz severnonemške plemiške rodbine, poročil pred tremi leti na Madžarskem, kjer je bil njegov ded Karel I. do leta 1918 tudi madžarski kralj. Otto von Habsburg pa je po demokratičnih spremembah po letu 1989 kot poslanec v Evropskem parlamentu velik zagovornik vključitve Madžarske v Evropsko unijo. Otto ima poleg Georga še enega sina, pet hčera in, do tega trenutka, 19 vnukov.

Svet za kulturo v petek o zakonodaji
21. 09. 2000 00.00
Svet za kulturo vlade RS se bo na jutrišnji 14. seji posvetil predvsem zakonskim predlogom: predlogu zakona o medijih, o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture ter predlogu zakona o filmskem skladu Republike Slovenije, ki je zamišljen kot javni sklad. Svet tokrat nima na dnevnem redu osnutka Nacionalnega kulturnega programa.

SVIZ zahteva Bajukovo opravičilo
19. 09. 2000 00.00
Predsednik glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) Janez Stergar in glavni tajnim SVIZ Branimir Štrukelj sta predsedniku vlade Andreju Bajuku poslala odprto pismo, v katerem zahtevata, da se premier opraviči zaposlenim v raziskovalni dejavnosti zaradi ponižujočega odnosa vlade do raziskovalk in raziskovalcev, saj že štiri mesece ignorira predloge sprememb kolektivne pogodbe.

Na obzorju stavka v zdravstveni dejavnosti
18. 09. 2000 00.00
Republiški odbor Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je sprejel sklep o razglasitvi stavke. Kdaj natančno naj bi se ta začela in kako naj bi potekala, bo republiški odbor sindikata določil v četrtek.

<SPAN style="COLOR: black
14. 09. 2000 00.00
Na ministrstvu za zdravstvo so bili včeraj pogovori med predstavniki zdravniškega sindikata Fides in vladno pogajalsko skupino. Kot

Nafta Lendava v težavah?
08. 09. 2000 00.00
Ministrstvo za okolje in prostor je v soglasju z ministrstvom za znanost in tehnologijo, ministrstvom za gospodarske dejavnosti in ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj 21. avgusta letos izdalo odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o kakovosti tekočih goriv glede vsebnosti žvepla, svinca in benzena ter pravilnik o kakovosti tekočih goriv, ki pri proizvodnji nafte predvidevata nižjo vsebnost žvepla.

Mitsubishi za spremembe v upravi
05. 09. 2000 00.00
Japonski proizvajalec avtomobilov Mitsubishi, ki ga je pred nekaj časa pretresel škandal zaradi prikrivanja napak v svojih avtomobilih, se z nemško-ameriškim koncernom DaimlerChrsyler dogovarja za spremembe v upravi podjetja.

Slovenska vlada na današnji seji
10. 08. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji zavrnila poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta 2000, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. Po mnenju vlade iz poročila še vedno ni razvidno, kakšno je dejansko stanje javnih financ od 1. julija dalje ter kakšni so razlogi, ki so privedli do proračunskega primanjkljaja, s katerim se je vlada soočila ob nastopu svojega mandata.