spremembe ustave
Referendum v Makedoniji vprašljiv
19. 09. 2001 00.00
Nato bo ne glede na politična nesoglasja v makedonskem političnem prostoru nadaljeval z zbiranjem orožja v okviru operacije Nujna žetev. Nova Stranka pa je vložila predlog za referendum o ustavnih spremembah, ki bi Albancem prinesle več pravic.
Sobranje preložilo razpravo
18. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament je prekinil torkovo razpravo o predlogu referenduma o ustavnih spremembah in jo preložil na četrtek.
ZLSD za spremembe ustave
14. 09. 2001 00.00
V Združeni listi socialnih demokratov soglašajo z začetkom razprave o spremembah ustave, saj je v slednji nekaj vprašanj, ki jih kaže preveriti in ob soglasju morda spremeniti.
Sobranje za ustavne spremembe
07. 09. 2001 00.00
Enote zveze Nato v Makedoniji bodo najverjetneje začele drugo fazo zbiranja orožja albanskih skrajnežev, potem ko je sobranje včeraj potrdilo začetek postopka ustavnih sprememb.
Nihče si ne želi protektorata
06. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament je sinoči ponovno prekinil maratonsko razpravo o začetku spremembe ustave. Predsednik parlamenta Andov naj bi danes sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, da bi jim predlagal kako čimprej končati razpravo.
Nadaljevanje razprave o ustavi
05. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament bo o začetku postopka ustavnih sprememb, ki bi albanski manjšini dodelile več pravic, najverjetneje glasoval danes.
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
Makedonci postavili cestne zapore
04. 09. 2001 00.00
Makedonci, ki so jih iz njihovih domov pregnali albanski skrajneži, še vedno zapirajo ceste, ki ležijo ob mejnih prehodih z ZRJ. Za vozila Nata, Kfor-ja in OVSE so cestne zapore neprehodne.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Zavrnjeni predlogi albanskih strank
11. 07. 2001 00.00
Pogovori o spremembah makedonske ustave so se končali brez uspeha, potem ko vodje najpomembnejših makedonskih strank niso pristali na predloge albanskih strank o radikalni reformi ustave. Voditelji albanskih strank vztrajajo pri zahtevi, da se albanski manjšini v ustavi prizna status naroda, albanščina pa razglasi za uradni jezik. Albanska skupnost prav tako zahteva svojo lokalno policijo, služenje vojaškega roka v rojstnem kraju in visokošolsko izobraževanje v materinem jeziku.
Nato avgusta v Makedoniji
07. 07. 2001 00.00
Vojaki zveze NATO naj bi predvidoma avgusta začeli z razoroževanjem albanskih upornikov v Makedoniji, je v petek povedal veleposlanik zveze NATO v Makedoniji, nemški diplomat Hans-Jörg Eiff. Vendar morata biti najprej izpolnjena dva pogoja: trajno premirje in napredek v pogovorih med makedonskim in albanskim političnim vodstvom o mirni rešitvi krize. Eiff je ob tem poudaril, da ni gotovo, da se bodo uporniki držali premirja. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je dejal, da bo Nemčija pri morebitnem posredovanju zveze NATO v Makedoniji prispevala 400 do 500 vojakov. Vojaki nemške vojske naj bi po načrtih v Makedonijo odšli v okviru nemško-francoskega bataljona, ki naj bi bil eden izmed štirih bataljonov zveze NATO.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Nekaj dni pred kongresom stranke SDS je poslanec stranke in župan Tržiča Pavel Rupar napovedal izstop iz izvršilnega odbora stranke. Do razhajanj med poslansko skupino in Pavlom Ruparjem naj bi prišlo zaradi spora glede vodenja komisije za Slovence po svetu. Za predsednika komisije je bi namreč imenovan Franc Pukšič, kar naj bi bil povod za napovedan odstop Ruparja iz izvršilnega odbora stranke.
Boji na severovzhodu Makedonije
09. 05. 2001 00.00
Medtem ko makedonska strani skušajo oblikovati vlado narodne enotnosti pa se makedonska vojska pripravlja na nadaljevanje topniškega obstreljevanja položajev albanskih upornikov. Vsake pol ure lokalni na radijskih valovih pozivajo albanske prebivalce v okolici Kumanova, naj se umaknejo proti Kosovu ali proti srednji Makedoniji. PO drugih podatkih naj bi se boji kljub drugačnim informacijam nadaljevali vso noč.
Koizumi predlaga strukturne reforme
07. 05. 2001 00.00
Novi japonski premier Juniširo Koizumi želi Japonski pomagati iz krize s strukturnimi reformami v gospodarstvu, politiki in družbi na sploh. V prvem govoru pred parlamentom, odkar je Koizumi postal premier, je opozoril, da brez teh reform ni mogoč razvoj države. Na zunanjepolitičnem področju je poudaril pomen zavezništva z ZDA, ni pa omenil spremembe japonske ustave, ki bi omogočala sodelovanje japonskih vojakov v mednarodnih operacijah z zavezniki. Deveti člen japonske ustave namreč dovoljuje uporabo vojske zgolj za obrambo države.
Obletnica slovenske ustave
27. 04. 2001 00.00
Predvidene ustavne spremembe, katerih predlog je vlada sprejela pred tednom dni, obsegajo naslednja vprašanja:
Korak bližje ustavnim spremembam
19. 04. 2001 00.00
Vlada je na četrtkovi seji imenovala 13-člansko strokovno skupino, katere naloga je, da na temelju izhodišč za spremembo ustave, ki jih je na zahtevo vlade pripravila vladna služba za zakonodajo v sodelovanju z ministrstvoma za pravosodje in za notranje zadeve, pripravi predlog ustavnih sprememb. V izhodiščih za spremembe ustave so se omejili na t.i. evropski člen, pravico tujcev - državljanov EU do nakupa nepremičnin, zakonodajni referendum, oblikovanje vlade, njeno sestavo in možnost odločitve DZ o predčasnih volitvah, reorganizacija in organizacija lokalne samouprave, volitve sodnikov v DZ in izročitev slovenskega državljana tuji državi.
Kacin sprejel Remakerja
10. 04. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je danes sprejel nizozemskega veleposlanika v Sloveniji Joapa Remakerja. Govorila sta o vprašanjih povezanih s širitvijo EU, pa tudi o razmerah na JV Evrope , so sporočili iz DZ.
O projektu Herkules
06. 04. 2001 00.00
Minister za pravosodje Ivan Bizjak, predsednik Sodnega sveta RS Mile Dolenc in predsednik Vrhovnega sodišča RS Mitja Deisinger so se danes srečali v kabinetu predsednika Vrhovnega sodišča RS, kjer so obravnavali predvidene spremembe ustave na področju pravosodja ter spremembe zakona o sodniški službi v delu, ki se nanaša na projekt Herkules, so sporočili z Vrhovnega sodišča.
Sestanek koalicijskih strank
21. 03. 2001 00.00
premier Janez Drnovšek je na danes na sestanek za zaprtimi vrati povabil predsednike koalicijskih partneric Boruta Pahorja, Francija Buta in Janka Kušarja.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Nova ustava države Vatikan
01. 02. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je danes razglasil nov temeljni zakon mestne države Vatikan, ki je nadomestil starega iz leta 1929. V novem zakonu, ki ima značaj ustave, so sistematično zbrane različne spremembe zakona iz leta 1929. Novi zakon odpravlja vse točke, ki so v nasprotju z novimi normami.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Ustavne spremembe na Hrvaškem
10. 11. 2000 00.00
Hrvaški sabor je pozno sinoči z dvotretjinsko večino sprejel spremembe ustave. Vladna koalicija je s tem izpolnila eno svojih največjih predvolilnih obljub. V spremenjeni ustavi pa ni bilo prostora za Slovence, ki so bili kot manjšina leta 1997 iz nje izbrisani.
Hrvaška ima novo ustavo
10. 11. 2000 00.00
Predstavniški dom hrvaškega sabora je pozno sinoči sprejel spremembe hrvaške ustave, s katerimi je obstoječi polpredsedniški sistem spremenil v parlamentarnega. Ustavne spremembe so bile sprejete s 106 glasovi proti 35. Proti spremembi ustave so glasovali samo predstavniki Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), vse ostale stranke pa so glasovale za. Po novem so dosedanja pooblastila predsednika republike znatno zmanjšana in prenešena na sabor in vlado. Predsednik republike še naprej poveljuje vojski in zastopa Hrvaško v tujini. Spremenjen je tudi naziv hrvaškega parlamenta, ki se po novem imenuje Hrvaški sabor, ne pa več Hrvaški državni sabor. V hrvaški ustavi je prvič uveden pojem regionalne samouprave, pa tudi uredba o enakopravnosti spolov.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko