srbskega
Tožilka zahteva dosmrtno ječo
25. 08. 2001 00.00
Carla del Ponte zahteva dosmrtno ječo za nekdanjega generala vojske Republike srbske Radislava Krstića.
BiH dobila stalni volilni zakon
23. 08. 2001 00.00
BiH je dobila stalni volilni zakon, ki omogoča normalen potek volitev ter med drugim določa, da morajo vsi volivci, ki na dan volitev nezakonito koristijo tujo lastnino, voliti tam, kjer so živeli pred vojno.
Poskus aretacije Karadžića
15. 07. 2001 00.00
Pripadniki britanskih specialnih enot SAS naj bi v petek poskušali aretirati nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. Tako vsaj piše edini črnogorski opozicijski časopis "Dan" iz Podgorice. Po njihovih podatkih naj bi do spopada prišlo na dveh možnih lokacijah. Ena možnost je okolica Srbinja, po drugih informacijah pa naj bi se to zgodilo v severovzhodni Črni gori, izključena pa ni niti okolica Nikšića. Karadžićevo obrambo naj bi sestavljali posebno dobro izurjeni vojaki. Po podatkih časopisa "Dan" pripadnikov sil mednarodne skupnosti, ki naj bi izvedli napad, ni na nobenem spisku, tako da jih tudi nihče ne pogreša. Karadžićevi stražarji naj bi ob poskusu aretacije ubili 10 in ranili dva pripadnika britanskih specialnih enot. Zaenkrat so to vse neuradni podatki, še poudarjajo pri časopisu "Dan".
Znova nemirno na jugu Srbije
14. 07. 2001 00.00
Prvič po več tednih relativnega miru so albanski uporniki minulo noč na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom napadli položaje srbske policije v okolici Medvedja, pri tem pa ni bilo žrtev.
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.
Grobišča v okolici Beograda
06. 07. 2001 00.00
Visoki uradnik srbskega ministrstva za notranje zadeve Dragan Karleuša je povedal, da je v množičnih grobiščih v okolici Beograda zakopanih približno 800 trupel žrtev s Kosova in da lahko preiskava o tem podkrepi obtožbe proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću.
Bulatović zavrnil mandat
06. 07. 2001 00.00
Predsednik projugoslovanske črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović je zavrnil mandat za sestavo zvezne vlade, ki mu ga je ponudil predsednik Koštunica. Ob tem je izjavil, da Črna gora dejansko ni več del Jugoslavije, krizo pa lahko rešijo samo še izredne volitve. Za nastale razmere je obtožil srbskega premiera Zorana 195144inđića. Njegov predlog o ustavnih spremembah, ki bi republikam omogočile večjo avtonomijo, je zavrnil tudi črnogorski predsednik Milo 195144ukanović.
Nova vlada prihodnji teden
03. 07. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo novo zvezno vlado imenoval najverjetneje v začetku prihodnjega tedna, so po pogovorih s Koštunico napovedali predstavniki črnogorske koalicije Skupaj za Jugoslavijo. V novo jugoslovansko vlado naj bi razen dosedanje koalicijske partnerice, črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP) vstopili še Narodna stranka in Srbska ljudska stranka. Ogrodje koalicije bi predstavljala SNP, njen predstavnik pa naj bi bil tudi mandatar nove zvezne vlade. Najverjetnejši kandidat naj bi bil prav predsednik SNP Predrag Bulatović.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Politična kriza v ZRJ
30. 06. 2001 00.00
V središču Beograda je sinoči protestiralo 15.000 ljudi, ki se ne strinjajo z Miloševićevo izročitvijo Haagu. Zahtevali so odstop zvezne in srbske vlade ter predčasne volitve. S položaja predsednika zvezne vlade pa je protestno odstopil podpredsednik črnogorske socialistične ljudske stranke Zoran Žižić. O razlogih za tako odločitev je Zoran Žižić povedal, da so razlogi za njegov odstop zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo, kot odločitev ustavnega sodišča in tudi koalicijski sporazum z DOS-om. "Srbska vlada na ta način prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ker gre po moji oceni za grob poseg v temelje zvezne države, sem ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo postopki za sestavo nove vlade začeli že v ponedeljek," je še povedal Žižić
Nova množična grobišča
25. 06. 2001 00.00
Ob množičnem grobišču v beograjskem obmestnem naselju Batajnica, v katerem so doslej našli približno 30 trupel, domnevnih žrtev zločinov na Kosovu, so še štiri podobna grobišča, poroča Glas javnosti. Ob koncu minulega tedna je preiskovalni sodnik iz Kladova potrdil, da so še eno množično grobišče odkrili tudi v Petrovem Selu. Obe množični grobišči v Petrovem selu ležita blizu centra za urjenje posebnih protiterorističnih enot (SAJ) srbskega ministrstva za notranje zadeve. V neposredni bližini podobnega centra za urjenje pripadnikov SAJ je tudi množično grobišče pri Batajnici, kjer naj bi danes ali jutri končali izkopavanja trupel.
Meblo prodira na območje držav nekdanje ZRJ
21. 06. 2001 00.00
Novogoriški Meblo namerava v kratkem povečati izvoz na območje držav nekdanje Jugoslavije. Za takšen korak so se v poslovnem sistemu Meblo, v katerem Meblo Holding povezuje 14 družb, odločili zaradi vse bolj očitne krize izdelovalcev pohištva in notranje opreme v Evropi. Svojo prednost vidijo v dobrem poznavanju trgov na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem pa v prepoznavnosti in ugledu Meblove blagovne znamke na teh trgih.
Množično grobišče pri Beogradu
13. 06. 2001 00.00
Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.
195144inđić na obisku v Sarajevu
12. 06. 2001 00.00
Predsedujoči predsedstvu BiH Živko Radišić je v Sarajevu sprejel srbskega premiera Zorana 195144inđića, ki je na čelu vladne in gospodarske delegacije na enodnevnem delovnem obisku v BiH. Radišić je podprl napore oblasti ZRJ in Srbije pri obrambi državne suverenosti in ozemeljske celovitosti, še posebej pa prizadevanja za ureditev razmer na Kosovu in jugu Srbije. Srbske predstavnike je sprejela tudi delegacija zunanjega ministrstva BiH na čelu z ministrom Zlatkom Lagumdžijo.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Haag opozarja Beograd
04. 06. 2001 00.00
Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.
Koštunica za pogovore
18. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je dejal, da se je o prihodnosti federacije pripravljen pogovarjati z vsemi političnimi dejavniki v Srbiji in Črni gori. Izrazil je prepričanje, da se pogovora o rešitvi tega resnega političnega vprašanja ne sme več prelagati, tako iz političnih kot gospodarskih razlogov. "Pripravljen sem priti v Črno goro in se odprto pogovoriti s predsednikom Milom Djukanovičem, v upanju, da bi tak pogovor pomagal doseči skupen in za vse sprejemljiv kompromis," je poudaril Koštunica. Spomnil je še, da je od volitev v Črni gori minil skoraj mesec dni, vendar tako iz Črne gore kot federacije še ni prišel noben znak za začetek dialoga o prihodnosti ZRJ.
Milošević še ne gre v Haag
18. 05. 2001 00.00
Slobodana Miloševića Beograd pred koncem junija ne bo predal haaškemu sodišču, čeprav se bo 29. junija začela konferenca o gospodarski pomoči Zvezni republiki Jugoslaviji. Kot je znano Združene države Amerike finančno podporo pogojujejo z Miloševićevo izročitvijo.
Regionalni vrh o okolju v Bukarešti
30. 04. 2001 00.00
Romunski predsednik Ion Iliescu je danes v Bukarešti odprl vrh šestnajstih srednje- in vzhodnoevropskih držav o okolju in trajnostnem razvoju v karpatsko-podonavski regiji. Udeleženci naj bi popoldne sprejeli skupno izjavo, so sporočili organizatorji. Iliescu je pozval sodelujoče na vrhu, naj zaščitijo Donavo, katere naravno ravnovesje zaradi onesnaženja počasi umira. Princ Philip, soprog angleške kraljice in častni predsednik Svetovnega sklada za naravo, pa je države iz regije pozval, naj sodelujejo pri ohranjanju Donave, da bi lahko reka še naprej nudila pomembne gospodarske vire.
Robertson za Kosovo v okviru Srbije
26. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v Bruslju dejal, da se zaveda želje kosovskih Albancev po neodvisnosti, vendar pa zavezništvo ne bo odstopalo od resolucije ZN št. 1244, ki predvideva avtonomnost Kosova v okviru Srbije. Zveza NATO je tudi vse stranke in etnične skupine v pokrajini pozvala, naj spore rešijo po mirni poti. "Čas je, da pride do pravega dialoga o sporazumih, ki bodo vseh prebivalcem Kosova zagotovili demokratične pravice in varnost," je menil Robertson na srečanju s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR) Thorsteinom Skiakerjem.
Nove aretacije bosanskih Srbov
23. 04. 2001 00.00
Haaško sodišče je objavilo, da je k tajnem spisku za aretacije dodalo še tri - tokrat proti trem vojaškim in političnim voditeljev bosanskih Srbov.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Srbi s Kosova blokirali ceste
17. 04. 2001 00.00
Srbi s severa Kosova, ki nasprotujejo odločitvi misije ZN v pokrajini (UNMIK) o uvedbi carinskih nadzornih točk na administrativni meji s Srbijo, so blokirali ceste, ki vodijo do Kosovske Mitrovice. Protestniki naj bi zaprli cesti v mestih Leposavič in Zvečan.
Minirane poti in zapore na cestah
16. 04. 2001 00.00
Albanski skrajneži so po poročanju srbskega tiskovnega središča v Bujanovcu minirali poti v sektorju B varovanega območja na skrajnem jugu Srbije. Sektor B zajema dele občine Bujanovac in Preševo na administrativni meji s Kosovom in je edino območje, kjer se jugoslovanske sile v skladu z dogovorom z mednarodno skupnostjo še niso vrnile.
Marković ukazal atentat na Draškovića
09. 04. 2001 00.00
Po pisanju beograjskega časopisa Danas, je nekdanji načelnik službe za državno varnost Radomir Marković osebno ukazal Nenadu Bujoševiću naj izvrši atentat na ibarski magistrali. Bujošević je bil tedaj pripadnik enote za posebne operacije ministrstva za notranje zadeve Srbije. Junija 1999 naj bi Marković Bujoševiću, na parkingu restavracije Milošev konak, ukazal "eliminacijo osebe, ki je državni sovražnik in dela za tuje obveščevalne službe" - oziroma predsednika SPO Vuka Draškovića. Drašković je atenat preživel, dva visoka člana DOS pa ne.
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.