sredstev
Sestali se bodo delničarji Simobila
27. 08. 2000 00.00
Delničarji Simobila se bodo jutri na sedežu družbe v Ljubljani sestali na 9. skupščini. Odločali bodo o predlogu, ali je uprava tega operaterja mobilne telefonije dolžna omogočiti predvidenim kupcem popolno poslovno analizo družbe in jim predložiti na vpogled vse akte družbe, pogodbe in listine, na katere se akti družbe sklicujejo, pogodbe med družbo in tretjimi, ostale pogodbe v zvezi z družbo ter ostalo poslovno dokumentacijo in listine družbe. Kot je znano, je avstrijski operater mobilne telefonije Mobilkom delničarjem Simobila nedavno uradno posredoval svojo ponudbo za odkup delnic, ki jo je 22. julija letos del delničarjev tudi sprejel. Po neuradnih podatkih naj bi Mobilkom za delnico Simobila ponudil 4400 tolarjev oziroma tri- do štirikratnik sredstev, ki so jih delničarji vložili v Simobil. V sodni register je vpisanih 9,3 milijona Simobilovih delnic. Od teh je vsaka nominalno vredna 1000 tolarjev, celoten Simobil pa naj bi bil vreden 40,9 milijarde tolarjev. Če bi avstrijskemu Mobilkomu uspel nakup večinskega, predvidoma 53- odstotnega deleža Simobila v vrednosti približno 22 milijard tolarjev, bi bil to verjetno največji tuji prevzem v Sloveniji doslej. Simobil ima trenutno približno desetodstotni tržni delež in prek 70.000 uporabnikov. Delniška družba Simobil je bila ustanovljena decembra 1997, oktobra 1998 pa je s slovensko vlado podpisala koncesijsko pogodbo. Največji posamični delničar družbe je bila konec julija švedska Telia, ki je imela v lasti 29,3 odstotka delnic, po 17,5 odstotka sta imela pid Kmečka družba in Istrabenz, po 11,6 odstotka Iskratel in Intereuropa, Probanka in Medaljon sta bila lastnika vsak po pet odstotkov delnic, Telmont pa preostalih 2,4 odstotka. Simobil je lani ustvaril 2,3 milijarde prihodkov od prodaje in 1,8 milijarde tolarjev izgube, ki pa je predvsem posledica stroškov, potrebnih za zagon projekta, ter obsežnih investicij. Celotne naložbe družbe so ob koncu lanskega leta dosegla 12 milijard tolarjev.
Naslov članka
26. 08. 2000 00.00
Pripadniki jugoslovanske vojske, oboroženi z brzostrelkami, so se prejšnji teden vkrcali na ameriško ladjo, ki je peljala humanitarno pomoč na Kosovo. Vojska je ladji dovolila odpluti, potem ko je posadka plačala kazen 3200 ameriških dolarjev, je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker.
Netopir za zaključek
26. 08. 2000 00.00
Letošnji mednarodni poletni festival (MPF) bo nocoj ob 20. uri sklenila še ena uspešnica mariborske opere. Opereto Netopir Johanna Straussa ml., ki velja za največjo mojstrovino dunajske operete, bo dirigiral Simon Robinson. Pred slavnostnim sklepom bo gledališče Avogaria iz Benetk ob 11. uri na Prešernovem trgu in ob 17. uri na Ljubljanskem gradu izvedlo Komedijo Burkežev.
Direktor ITF Cimperšek v Zagrebu
23. 08. 2000 00.00
Direktor Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min Jernej Cimperšek se je danes v Zagrebu srečal s predsednikom sveta Hrvaškega centra za razminiranje Draženom Budišo. Na pogovorih sta sodelovala tudi direktor Hrvaškega centra za razminiranje Damir Goršeta in predstavnik hrvaškega zunanjega ministrstva Zoran Milovanovič. Na skupni novinarski konferenci so sogovorniki največ pozornosti namenili dosedanjemu delovanju ITF in odpiranju predstavništva fundacije na Hrvaškem. Preučili so tudi možnosti zbiranja novih donacij za proces razminiranja na Hrvaškem.
Novela zakona o političnih strankah
22. 08. 2000 00.00
Z jutrišnjim dnem bo stopila v veljavo novela zakona o političnih strankah, ki ga je DZ sprejel na junijski seji. Vlada je v noveli predvsem upoštevala odločbo ustavnega sodišča, ki je med drugim ugotovilo, da je omejevanje financiranja političnih strank iz državnega proračuna zgolj na parlamentarne stranke v nasprotju z ustavo. Ocenilo je tudi, da mora država z določitvijo načina financiranja političnih strank iz državnega proračuna zagotavljati enakopraven položaj tako parlamentarnih kot tudi neparlamentarnih strank.Vlada je s spremembo 23. in 26. člena zakona upoštevala odločbo ustavnega sodišča, s tem da je pri določitvi financiranja političnih strank iz sredstev državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti odpravila razlikovanje med strankami, ki so na volitvah uspele, in tistimi, ki so sicer kandidirale svoje kandidate, pa na volitvah niso uspele. Pri tem je kriterij za pridobitev sredstev vezan na udeležbo strank na volitvah in na pogoj, da so stranke na volitvah dobile določeno podporo volilcev, to se pravi najmanj en odstotek glasov v državi ob pogoju, da je stranka kandidirala v najmanj 3/4 volilnih enot za volitve v DZ in dobila 50 odstotkov glasov, potrebnih za pridobitev enega mesta v občinskem svetu.
Amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin
21. 08. 2000 00.00
Po letošnjih, sicer nekaj krajših, parlamentarnih počitnicah se bo ta teden začela predčasna parlamentarna jesen, saj je med drugimi sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta. Glede na to, da zakon na tem področju razširja obveznosti države, bodo po oceni vlade obveznosti iz zakona zahtevale dodatnih osem milijard proračunskih sredstev letno. Če bo državni zbor zakon sprejel še letos, bo začel veljati z januarjem prihodnje leto. Vladni amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin.
Zakon o starševskem varstvu nared?
20. 08. 2000 00.00
Prihodnji teden se bo začela predčasna parlamentarna jesen. Med drugimi je sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Slovenski veleposlanik v BiH obiskal Zenico
16. 08. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v Bosni in Hercegovini Drago Mirošič se je v okviru današnjega obiska občine Zenica z županom te občine Zakirjem Pašalićem pogovarjal predvsem o možnostih dodatnega vlaganja slovenskega kapitala v zeniško gospodarstvo in o možnostih intenzivnejšega kulturnega sodelovanja med Zenico in slovenskimi občinami, so sporočili iz Radia Beta. V izjavi za to radijsko postajo je Mirošič dejal, da sodelovanje med slovenskimi in zeniškimi gospodarstveniki sicer poteka, vendar le na osebni ravni, vendar pa so glede na velikost te občine možnosti sodelovanja mnogo večje. Kot je dejal veleposlanik, so se dogovorili, da bo občina Zenica na slovensko veleposlaništvo poslala seznam želja oz. možnosti, ki jih Zenica ponuja, v Sloveniji pa bodo premislili o realizaciji nekaterih projektov.
V Podgorici začetek sojenja slovenskima državljanoma
16. 08. 2000 00.00
Na vojaškem sodišču v Podgorici naj bi se jutri začelo sojenje slovenskima državljanoma iz Nove Gorice, Milošu Glišoviču in njegovi soprogi Nataši Žorž, pišejo današnje podgoriške Vijesti. Vojaško sodišče v Podgorici je obtožilo slovenska državljana, da sta storila kaznivo dejanje "nepooblaščenega vstopa v vojaške objekte ter skiciranja in risanja vojaških objektov in bojnih sredstev". Glišovič, ki je bil aretiran 2. avgusta, je še vedno v priporu, njegova soproga pa je izpuščena in se bo branila s prostosti. Vijesti so neuradno zvedele, da naj bi sodni postopek vodil sodnik vojaškega sodišča v Podgorici Milan Vujovič. Vojaški tožilec je Glišoviča obtožil, da je med bivanjem na Ulcinjski rivieri fotografiral posamezne vojaške objekte, ob katerih je bila na vidnem mestu tabla z napisom, da je snemanje strogo prepovedano. Odvetnik obeh slovenskih državljanov Vojislav Začevič je za Vijesti povedal, da je za dejanje, ki bremeni Glišoviča in njegovo soprogo predvidena zaporna kazen do treh let.
Danes začetek sojenja sojenja slovenskima državljanoma
16. 08. 2000 00.00
Na vojaškem sodišču v Podgorici naj bi se danes začelo sojenje slovenskima državljanoma iz Nove Gorice, Milošu Glišoviču in njegovi soprogi Nataši Žorž, pišejo včerajšnje podgoriške Vijesti. Vojaško sodišče v Podgorici je obtožilo slovenska državljana, da sta storila kaznivo dejanje "nepooblaščenega vstopa v vojaške objekte ter skiciranja in risanja vojaških objektov in bojnih sredstev".
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Poročilo računskega sodišča
14. 08. 2000 00.00
Računsko sodišče je v predhodnem poročilu o reviziji izvršitve finančnega načrta kadrovske službe slovenske vlade za preteklo leto dalo pozitivno mnenje. Članica Računskega sodišča Zdenka Vidovič je v poročilu še zatrdila, da je bila poraba proračunskih sredstev kadrovske službe za leto 1999 v vseh pomembnih pogledih v skladu z višino in nameni sredstev, ki jih je določil državni zbor, ter izplačila odobrena s strani pooblaščenih oseb. Zato je glede pravilnosti izvršitve finančnega načrta kadrovske službe slovenske vlade za leto 1999 Računsko sodišče izreklo pozitivno mnenje. Z revizijo so revizorji iskali tudi zagotovila, da pri izvrševanju ni bilo pomembnejših napak in nepravilnosti ter da so bila proračunska sredstva v vseh vidikih porabljena za namene, ki jih je določil DZ.
Prihranke sporočilo devet ministrstev
14. 08. 2000 00.00
V sektorju za proračun ministrstva za finance so povedali, da so do danes opoldne, skladno s sklepi vlade 3. avgusta letos, prihranke proračunskih sredstev sporočili naslednji proračunski uporabniki: ministrstvo za finance, ministrstvo za zunanje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za kulturo. Na finančnem ministrstvu pa ob tem niso želeli govoriti o zneskih prihrankov po posameznih ministrstvih.
Slovenska vlada na današnji seji
10. 08. 2000 00.00
Vlada je na današnji seji zavrnila poročilo o izvrševanju proračuna v prvi polovici leta 2000, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. Po mnenju vlade iz poročila še vedno ni razvidno, kakšno je dejansko stanje javnih financ od 1. julija dalje ter kakšni so razlogi, ki so privedli do proračunskega primanjkljaja, s katerim se je vlada soočila ob nastopu svojega mandata.
Ogrožena stabilnost BiH
08. 08. 2000 00.00
Vodji misij Svetovne banke (WB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v BiH Joseph Ingram in Bruno de Schätzen sta včeraj opozorila, da je zaradi neizvajanja potrebnih gospodarskih reform in razširjene korupcije še naprej ogrožena stabilnost BiH, resne posledice pa bi se po njunem mnenju lahko pokazale že kmalu. Na srečanju z novinarji v Sarajevu sta še menila, da bi se vladi Federacije BiH in Republike srbske v prihodnjih mesecih lahko soočili z razmerami, podobnimi bankrotu. Vladi obeh entitet v BiH že od prvih jesenskih mesecev nista mogli zagotoviti denarja za izplačilo plač in pokojnin, saj za to ni bilo sredstev v obeh proračunih. Po besedah de Schätzna se bo v proračunu Republike srbske pojavil primanjkljaj v višini 200 milijonov konvertibilnih mark, proračunski primanjkljaj v Federaciji BiH pa bo znašal okrog 140 milijonov konvertibilnih mark.
NLB uspešno ob polletju
08. 08. 2000 00.00
Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 16.09
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Savinjski hmeljarji z državno podporo
06. 08. 2000 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je savinjskim hmeljarjem obljubil skorajšnjo finančno podporo v višini 90 milijonov tolarjev oz. 118.000 tolarjev na hektar pri letošnjem obiranju hmelja, ki naj bi se začelo čez približno petnajst dni. Kot je povedal minister Smrkolj, so hmeljarji, ki so napovedali, da brez finančne pomoči resornega ministrstva ne bodo začeli sezone obiranja, vloge za dodelitev pomoči po letošnji suši nepravilno oz. pomanjkljivo izpolnili. Kmetijsko ministrstvo je ugotovilo več kot tisoč napak, ki so bile po njegovih besedah že pretekli teden odpravljene.
Prizadevanje za vzrejne knjige lipicancev
03. 08. 2000 22.09
Ministri so danes govorili tudi o lipicancih. Vlada želi poskrbeti, da bi Slovenija končno dobila vzrejne knjige zanje. Njihovo vodenje si poleg naše kobilarne v Lipici lastijo še rejci iz Avstrije in Italije.
Shell v prvem polletju podvojil dobiček
03. 08. 2000 15.45
Nizozemsko-britanski naftni koncern Shell je v prvem polletju zabeležil 6,8 milijarde evrov dobička. To je za 104 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Višje cene nafte in zemeljskega plina, visoke marže rafinerij ter racionalizacija poslovanja so ključni dejavniki, ki so po mnenju vodstva družbe prispevali k izvrstnim polletnim rezultatom. Koncern bo svojim delničarjem zato izplačal vmesno dividendo v višini 0,67 evra na delnico.
KNSS neodvisnost predstavila nov model
03. 08. 2000 13.43
Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost je včeraj predstavila svoj model, po katerem bi postopno zmanjšali vse večji razkorak med izhodiščno in minimalno plačo. Slednja zdaj prehiteva izhodiščno plačo skoraj za 40 odstotkov.
PSS proti varčevalnim ukrepom vlade
03. 08. 2000 13.43
Policijski sindikat Slovenije (PSS) ostro protestira zoper vladni namen zniževanja finančnih sredstev za delo ministrstva za notranje zadeve in policije, ki jih je določil DZ v proračunu za leto 2000. Kot so sporočili iz PSS, odločno nasprotujejo jemanju že dodeljenega denarja, vlado pa pozivajo k takšnemu reševanju proračunskega primanjkljaja, ki ne bo povzročilo zniževanja varnosti državljanov.
Microsoftove donacije za politične stranke
03. 08. 2000 12.18
Microsoft je prispeval 900.000 dolarjev vredno programsko opremo in 100.000 dolarjev v gotovini za republikansko konvencijo v Philadelphii, na kateri bo George W. Bush izvoljen za republikanskega kandidata za ameriškega predsednika. Sicer je softverski gigant letos za sponzoriranje obeh političnih strani v ZDA namenil že 4.3 milijone dolarjev, s čimer je drugi največji donator političnih strank v ZDA, takoj za telekomunikacijskim velikanom, AT&T-jem.
Shell v prvem polletju podvojil dobiček
03. 08. 2000 00.00
Nizozemsko-britanski naftni koncern Shell je v prvem polletju zabeležil 6,8 milijarde evrov dobička. To je za 104 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Višje cene nafte in zemeljskega plina, visoke marže rafinerij ter racionalizacija poslovanja so ključni dejavniki, ki so po mnenju vodstva družbe prispevali k izvrstnim polletnim rezultatom. Koncern bo svojim delničarjem zato izplačal vmesno dividendo v višini 0,67 evra na delnico.
Zmanjkalo sredstev za gradnjo proge
02. 08. 2000 17.30
Minister za promet in zveze Anton Bergauer naj bi na eni od zadnjih vladnih sej skušal pridobiti v ministrskem zboru podporo za zagotovitev 6,3 milijarde tolarjev, ki jih je zmanjkalo za dograditev železniške povezave s sosednjo Madžarsko, je STA izvedela iz vladnih krogov. Ker pa se ministrstvo za finance želi izogniti rebalansu letošnjega državnega proračuna in s tem v zvezi napoveduje omejitev oziroma krčenje pravic proračunskih uporabnikov, je omenjena sredstva po vsej verjetnosti pričakovati iz naslova prerazporeditev proračunskih sredstev. Če ministri in ministrica v ta namen ne bodo pripravljeni prispevati iz svojih resorjev, kar je realno pričakovati, je po neuradnih podatkih še najverjetnejši vir t.i. bencinski tolar. Gre za 20 odstotkov od cene vsakega litra prodanega goriva, ki se izven proračuna namensko zbira za uresničevanje nacionalnega programa gradnje avtocest. Ob tem velja omeniti, da minister Bergauer vseskozi poudarja, da ta sredstva, ki gredo sedaj tudi za gradnjo in obnovo državnih cest, morajo v prihodnje v celoti služiti svojemu namenu - gradnji novih avtocest.
Alitalia zahteva 232 milijonov dolarjev
01. 08. 2000 17.40
Italijanski letalski prevoznik Alitalia zahteva od nizozemske letalske družbe KLM 232 milijonov dolarjev odškodnine, ker je ta aprila letos končala manj kot dve leti trajajoče sodelovanje. Italijanski letalski prevoznik trdi, da jim je izgubljena pogodba o sodelovanju povzročila za več kot 46 milijonov dolarjev škode, zato menijo, da je 232-milijonska odškodnina pravična. Alitalia prav tako KLM ne namerava vrniti 93 milijonov dolarjev sredstev, ki jih je ta namenila za razvoj milanskega letališča Malpensa. KLM je pogodbo o sodelovanju končala, saj je bila nezadovoljna z nejasno prihodnostjo letališča Malpensa, ki se ubada s tehničnimi problemi, prav tako ni zadovoljna s počasno privatizacijo Alitalie.
Za obiranje hmelja ni dovolj denarja
01. 08. 2000 13.52
Za letošnjo sezono obiranja hmelja, ki naj bi se začela med 10. in 15. avgustom, ni dovolj denarja, saj ministrstvo za kmetijstvo še ni izplačalo intervencijskih sredstev v višini 118.000 tolarjev na hektar. Član Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Rudi Trobiš je povedal, da bi za nemoteno obiranje hmelja potrebovali vsaj 90 milijonov tolarjev oziroma približno dve nemški marki za kilogram hmelja. Trobiš je še poudaril, da hmeljarji potrebujejo denar predvsem za nakup goriva ter za plačilo dodatne delovne sile.
Grška vlada bo vlagala v turizem
01. 08. 2000 13.10
Grška vlada namerava do leta 2006 v turistični sektor vložiti okoli 2,08 milijarde dolarjev sredstev oz. 25 odstotkov vrednosti celotnega državnega in regionalnega programa za povečevanje gospodarske rasti in konkurenčnosti.