sredstva EU
Vojna proti tihotapljenju priseljencev
04. 02. 2001 00.00
Britanski premier Tony Blair in njegov italijanski kolega Giuliano Amato sta v današnji izdaji časnika Observer napovedala boj proti tihotapljenju ilegalnih priseljencev v Evropo. Zavzela sta se za čimprejšnje povečanje kazni v vseh evropskih državah za vse, ki služijo s tihotapljenjem ljudi. Bosni in Hercegovini sta ponudila tudi dodatne policijske sile, ki bi tamkajšnjim oblastem pomagale pri večjem nadzoru bosanske meje.
EU bo krepila vojaške kapacitete
22. 01. 2001 00.00
Vojaško posredovanje v regionalnih krizah je zadnji izhod. Prej je treba uporabiti vsa možna sredstva za preprečevanje tovrstnih konfliktov. V ta namen mora EU okrepiti notranjo koordinacijo in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami kot so Združeni narodi in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Takšna je bila davi v Bruslju rdeča nit za javnost odprte razprave, s katero se je začelo prvo zasedanje zunanjih ministrov EU v letošnjem letu. Več ministrov, med njimi vodja britanske diplomacije Robin Cook, je širitveni proces EU, ki kandidatke spodbuja k sodelovanju in demokratizaciji, izpostavilo kot primer politike preprečevanja konfliktov. EU mora okrepiti notranjo koordinacijo in s tem zagotoviti konsistentnost politike do posameznih kriznih situacij, še posebej pa mora zagotoviti, da bo v "realnem času" sledila mednarodnim dogodkom in se tako pravočasno odzvala na napete situacije, je izjavil unijin 
2001 - evropsko leto jezikov
31. 12. 2000 00.00
Svet Evrope je januarja leta 1999 sprejel odločitev, da bo leto 2001 Evropsko leto jezikov (European Year of Languages - EYL). Evropska unija pa se je akciji uradno priključila junija letos. Dejavno vlogo bo imela tudi specializirana organizacija UNESCO. Cilj je proslaviti evropsko jezikovno dediščino in spodbuditi učenje jezikov kot sredstva za soočenje z gospodarsko, socialno in kulturno izmenjavo v dobi globalizacije.
Sprejet zakon o odpravi posledic plazov
21. 12. 2000 00.00
Državni zbor je pred popoldansko prekinitvijo zasedanja soglasno, s 63 glasovi, po hitrem postopku sprejel interventni zakon o ukrepih za odpravo posledic plazu Stože v občini Bovec in plazov večjega obsega, nastalih na območju Republike Slovenije po 15. oktobru 2000. Ta določa, da se sredstva za sanacijo zagotavljajo z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000, v državnem proračunu za leto 2001 pa se bodo za izvedbo interventnih in drugih ukrepov zagotovila sredstva do višine milijarde tolarjev.
Preoblikovanje PCP 1. aprila 2001
14. 12. 2000 00.00
Vlada se je na današnji seji odločila za preoblikovanje prostocarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo v tako imenovane mejne prodajalne s 1. aprilom 2001, za reševanje morebitne izgube delovnih mest in ekonomskega položaja v občinah, kjer te prodajalne poslujejo, pa zagotovila določena sredstva. Takšne rešitve je vlada oblikovala v amandmaje, ki jih bo še danes vložila k predlogu zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih. Ta je v parlamentarni obravnavi že skoraj leto dni, državni zbor pa naj bi ga po hitrem postopku sprejel prihodnji teden.
Konferenca Euro Info Centrov
23. 11. 2000 00.00
V Pragi se danes začenja tridnevna letna konferenca Euro Info Centrov, ki se je ob predstavnikih Evropske komisije udeležujejo predstavniki 282 centrov iz skupaj 26 držav, med njimi tudi predstavniki treh slovenskih Euro Info Centrov, in sicer iz Ljubljane, Maribora in Kopra. Teme srečanja so tri: osrednja je vzpostavitev tesnejšega sodelovanja oziroma povezovanja med mrežami, ki jih je Evropska unija podobno kot mrežo EIC postavila v podporo podjetniškemu sektorju, druga je širitev EU in njene posledice ter priložnosti za podjetja, tretja, posebna tema letošnje konference pa je elektronsko trgovanje.
GEANT za boljše internetne povezave
06. 11. 2000 00.00
Komisar Evropske unije za področje informacijske družbe Erkki Liikanen in predstavnik akademskih in raziskovalnih mrež v Evropi Fernando Liello sta danes na slovesnosti v okviru konference IST 2000 v Nici podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta GEANT. Cilj projekta GEANT je vzpostavitev zmogljivih povezav v Evropi za področje raziskovanja in izobraževanja, pri čemer bo projekt uporabljal najnovejše tehnologije in tako prispeval tudi k razvoju novih omrežnih tehnologij. Eden izmed podpisnikov te pogodbe je tudi slovenski javni zavod Arnes, ki zagotavlja internet v raziskovalnem in akadamskem okolju. GEANT bo slovenski izobraževalni in raziskovalni sferi omogočil bistveno hitrejše povezave s svetom in zmogljiv dostop do univerz in raziskovalnih laboratorijev.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Patten v Beogradu in Podgorici
20. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten bo prihodnji teden, v ponedeljek in torek, obiskal Podgorico in Beograd, so danes napovedali na Evropski komisiji.
EU ukinila del sankcij proti ZRJ
09. 10. 2000 00.00
Evropska unije je danes, dobrih štirinajst dni po porazu Slobodana Miloševića na predsedniških volitvah v ZRJ, ukinila del sankcij proti Beogradu in napovedala vrsto ukrepov za pomoč in krepitev stikov s to državo. Članice so poleg tega izrazile namen, da bodo obnovile in normalizirale diplomatske odnose z ZRJ, državo pa spodbudile, naj začne proces sprave s sosednjimi državami ter jo v tem kontekstu povabili na vrhunsko zasedanje EU in držav jugovzhodne Evrope, ki bo novembra v Zagrebu.
EU bi Sloveniji namenil 120 milijard tolarjev pomoči
27. 09. 2000 00.00
Slovenija je v med leti 1994 in 1999 v okviru čezmejnega programa Phare letno prejela 1,2 milijarde tolarjev, v obdobju 2000 2002 bo na leto prejela 2,7 milijarde tolarjev, po pogajalskih izhodiščih pa bi lahko Slovenija ob ugodnem razpletu pogajanj in ob upoštevanju določenih predpostavk ob vstopu v EU od leta 2003 do 2006 od unije prejela okoli tri odstotke bruto domačega proizvoda oz. 120 milijard tolarjev razvojnih pomoči. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur se ob tem postavlja vprašanje, ali bo Slovenija ta sredstva sposobna črpati. To bo odvisno od tega, ali ji bo uspelo vzpostaviti ustrezen institucionalni sistem na vseh ravneh, in od tega, ali bodo institucije ustvarjale projekte, s katerimi se bodo lahko potegovale za razvojna sredstva EU.
Slovenija se bo pogajala o programu Sapard
12. 09. 2000 00.00
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franca Buta bo na jutrišnjem zasedanju Stalnega odbora za podeželje in agrarne strukture Evropske komisije v Bruslju predstavila slovenski sedemletni program razvoja podeželja. Slovenski program razvoja podeželja vsebuje štiri prednostna področja sofinanciranja: investicije na kmetijo, lokalno infrastrukturo, prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije in ekonomsko diverzifikacijo na podeželju. Če bo slovenski program potrjen, bo Slovenija korak bližje k črpanju predpristopne pomoči EU iz programa Sapard.
Konec politične osamitve Avstrije?
11. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že danes končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Konec politične osamitve Avstrije?
10. 09. 2000 00.00
Danski premier Poul Nyrup Rasmussen se je izrekel za to, da bi štirinajst članic Evropske unije že v ponedeljek končalo politično osamitev Avstrije. Za dansko vlado ni razloga za odlašanje, je po seji zunanjepolitičnega odbora danskega parlamenta dejal Rasmussen.
Rezultati ACS
27. 08. 2000 00.00
Izobrazbena sestava prebivalcev Slovenije, udeležba odraslih v izobraževanju in javna sredstva za razvoj izobraževanja odraslih so trije kazalci, po katerih Slovenija močno zaostaja za razvitimi državami EU. To so na Andragoškemu centru Slovenije (ACS) po besedah namestnice direktorice ACS Olge Drofenik na podlagi svojih analiz vedeli, še preden so bili junija letos znani rezultati mednarodne raziskave o pismenosti odraslih, v okviru katere se je Slovenija med 20 sodelujočimi državami uvrstila na rep oz. na 16 mesto. Pokazalo se je, da v Sloveniji od 65 do 70 odstotkov odraslega prebivalstva, starega od 16 do 65 let, nima zadostnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakodnevnih okoliščinah.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Boljši nadzor schengenskih meja
29. 07. 2000 21.06
Notranji in pravosodni ministri držav članic Evropske unije so ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja v francoskem Marseillu preučili različne možnosti za izboljšanje Schengenskega informacijskega sistema, je sporočilo francosko predsedstvo EU na sklepni novinarski konferenci. Schengenski informacijski sistem zajema informacije, ki jih zberejo države članice EU, ki so z izjemo Velike Britanije odpravile nadzor oseb na svojih notranjih mejah. S pomočjo sistema države podpisnice Schengenskega sporazuma med drugim opozarjajo na tujce, ki se jim zdijo ob vstopu na njihovo ozemlje nevarni. Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov, na primer o izginulih osebah, in razširili kartoteke o ukradenih vozilih tudi na druga sredstva prevoza, na primer ladje in letala.
Schüssel optimističen
12. 07. 2000 17.11
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je bil danes v Bruslju prepričan, da lahko poročilo treh ''modrecev'' o Avstriji, na podlagi katerega se bo štirinajst članic odločilo o morebitni ukinitvi diplomatskih sankcij proti Dunaju, pripelje le do pozitivne ocene o spoštovanju temeljnih vrednot v državi. Pri tem je Schüssel izrazil upanje, da bo poročilo pripravljeno zgodaj jeseni in hitro zatem sankcije ukinjene, tako da do referenduma o EU v Avstriji sploh ne bi prišlo. ''Sem optimist'', je izjavil Schüssel, ki se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, pogovarjal pa tudi s celotno bruseljsko ekipo.
Predstavniki EU o čistilni napravi
10. 07. 2000 14.19
V Celju so se danes mudili predstavniki Evropske unije oziroma evropskega sklada ISPO, ki so se s celjskim podžupanom Markom Zidanškom pogovarjali o možnosti sofinanciranja izgradnje čistilne naprave v Celju, za katero je potrebno zagotoviti 3,5 milijarde tolarjev.
UEFA zagrozila Angliji z izključitvijo
19. 06. 2000 13.03
Britanska vlada je obžalovala izgrede, ki so jih na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem povzročili navijači angleške reprezentance. Tiskovna predstavnica premiera Tonyja Blaira, Alastair Campbell, je ob robu vrha EU v portugalski Feiro dejala: ''Obžalujemo nasilje in obsojamo to absolutno nesprejemljivo vedenje.'' Campbellova je napovedala, da se bo Blair ob robu srečanja sestal tudi z belgijskim kolegom Guyjem Verhofstadtom, da bi skušala najti rešitve za nastali navijaški problem. Campbellova je ob tem poudarila, da naj policija v takšnih okoliščinah uporabi vsa razpoložljiva sredstva, da zavaruje javni red in mir.
Kongres evropske prihodnosti
15. 06. 2000 15.58
V začetku julija bo v Ljubljani potekal mednarodni kongres evropske prihodnosti, na katerem bo približno sto udeležencev govorilo o možnostih za boljšo prihodnost v Evropi in zanjo iskalo realne alternative. Kongres pripravljajo skupina Neutro, finska organizacija Alternativa EU ter skandinavske ženske organizacije Ženske za mir. Kot sta na današnji novinarski konferenci skupine Neutro povedala Gorazd Drevenšek in Leja Lesjak, bodo na kongresu predstavljeni argumenti ne le proti, temveč tudi za vstop v Evropsko unijo, in sicer iz celotnega političnega spektra, z izjemo skrajnosti.
Univerza tudi na Primorskem?
02. 06. 2000 20.21
Primorski poslanci v državnem zboru so danes podpisali memorandum o univerzi na Primorskem, v katerem DZ predlagajo, naj podpre nastanek novih fakultet in s tem univerze tudi na Primorskem, tako, da za to v prihodnjih letih nameni posebna sredstva iz proračuna, sta sporočila poslanca DZ Eda Okretič-Salmič in Mario Gasparini.
Vrh Rusija - EU v Moskvi
29. 05. 2000 20.48
Visoki predstavniki Rusije in Evropske unije so na današnjem vrhunskem srečanju govorili predvsem o gospodarskih vprašanjih in o položaju v Čečeniji, Guterres pa je poudaril, da je ruski predsednik Putin izrazil pripravljenost za politično reševanje problemov, je poročala ruska agencija Interfax. Putin je poudaril, da ima Rusija pripravljeno mirno rešitev za konflikt na Kavkazu.
Denarna pomoč za Črno goro
16. 05. 2000 07.51
Evropski komisar za zunanje zadeve Chris Patten je včeraj v Podgorici sporočil, da bo Črna gora dobila 55 milijonov evrov denarne pomoči za podporo črnogorski vladi. Po srečanju s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in drugimi visokimi uradniki je Patten še povedal, da je partnerstvo EU in Črne gore ''dobro in uspešno''.
Vlada na današnji seji
06. 04. 2000 20.02
Vlada je danes pooblastila ministra za ekonomske odnose in razvoja Marjana Senjurja, da sklene menjalno pogodbo o zamenjavi delnic bank v privatizaciji za delnice v lasti odškodninskega in kapitalskega sklada. Državni sekretar na omenjenem ministrstvu Edo Pirkmajer je poudaril, da gre za dolgo napovedovan ukrep vlade, s katerim je zamenjala 10 odstotkov delnic Nove Ljubljanske banke in 10 odstotkov delnic Nove kreditne banke Maribor in še nekaj delnic v svoji lasti, ki jih ima v Slovenski investicijski banki, za paket delnic, ki sta jih ponudila Slovenski odškodninski sklad in kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na ta način je država pridobila te delnice in deleže večjega števila družb (več kot 400) in jih bo lahko ponudila v zamenjavo za certifikate pooblaščenim investicijskim družbam oziroma jih prenesla na Prvi pokojninski sklad. Privatizacijska luknja se bo tako zmanjšala za 12,75 milijarde tolarjev in bo znašala 74 milijard.
Za boj proti ekološkim katastrofam
04. 04. 2000 09.17
Ministri za okolje Madžarske, Romunije, Ukrajine in Slovaške so na včerajšnjem srečanju v Budimpešti podpisali izjavo, v kateri se zavzemajo za skupen boj proti ekološkim katastrofam. Nedavne ekološke nesreče v Romuniji so namreč pokazale, da onesnaženje ne pozna meja.
Bo rok za zaprtje PCP podaljšan?
16. 03. 2000 13.43
Pred četrto skupno sejo Pridružitvenega parlamentarnega odbora (PPO) slovenskega državnega zbora in Evropskega parlamenta, ki bo 27. in 28. marca v Bruslju, je slovenski del odbora na današnji seji največ pozornosti namenil zapiranju prostocarinskih prodajaln, prostotrgovinskim sporazumom, ki jih ima Slovenija z nekaterimi državami na območju nekdanje SFRJ, ne ugajajo pa EU, ter vprašanju denacionalizacije, ki so jo že na prejšnji skupni seji odprli avstrijski člani PPO, čeprav ni del acquisa.
Belgijski politiki proti Haiderju
12. 02. 2000 17.19
Skupina belgijskih politikov si prizadeva za prepoved obiska avstrijskega voditelja skrajne desničarske stranke Joerga Haiderja, ki naj bi v Belgijo dopotoval prihodnji teden, poroča današnji časopis Le Soir. Skupino vodi nekdanji namestnik premiera Elio di Rupo, ta pa že preučuje legalna sredstva, ki bi Haiderju preprečila prestop meje.
Predstavitev osnutka zakona o kmetijstvu
03. 02. 2000 07.42
Na letnem posvetu zadružnikov v Portorožu je državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Franc But predstavil vzpostavitev Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP).