stališča
Pridružitveni svet o slovenskih pripravah
26. 06. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se danes v Luksemburgu sestaja pridružitveni svet, po Evropskem sporazumu najvišji skupni organ med Slovenijo in Evropsko unijo. Svet bo pregledal izvajanje sporazuma ter dvostranska in mednarodna vprašanja skupnega interesa. Slovensko stran bo vodil zunanji minister Dimitrij Rupel, evropsko pa švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Vodja slovenske diplomacije bo nato odpotoval v Bruselj, kjer bo popoldne na konferenci o prihodnosti Evrope, ki jo za države kandidatke prireja Kraljevi inštitut za mednarodne odnose, predstavil slovenske poglede na bodočo podobo EU.
Nizozemski premier v Sloveniji
26. 06. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je na Gradu Brdo sprejel svojega nizoze mskega kolega Wima Koka, ki se mudi na uradnem obisku v Sloveniji.
Sporazum o nasledstvu slab za Hrvaško
24. 06. 2001 00.00
Nekdanji hrvaški zunanji minister in sedanji predsednik hrvaške stranke Demokratičnega centra Mate Granić je mnenja, da je sporazum o nasledstvu po nekdanji skupni državi izredno slab za Hrvaško. Hrvaška je sprejela 28 odstotkov skupnega dolga, dobila pa je zgolj 23 odstotkov lastnine nekdanje SFRJ. Še vedno ni jasno, zakaj je Hrvaška to sprejela, je v pogovoru za Vijesnik dejal Granić. Jasno je sicer, da je morala vsaka država naslednica kaj žrtvovati, da bi prišlo do sporazuma, vendar pa je največjo ceno za doseganje tega sporazuma plačala ravno Hrvaška in javnost ima pravico izvedeti, zakaj se je to zgodilo, je menil Granić in dodal, da je s tem sporazumom največ pridobila ZRJ, Sloveniji pa je uspelo, da sporazum ne rešuje problema dolgov Ljubljanske banke, ampak da se pogajanja o tem nadaljujejo v baselski Banki za mednarodne poravnave.
Kučanov odziv na trditve De Michelisa
24. 06. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je za Primorski dnevnik pojasnil nekatere trditve nekdanjega italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, ki je v pogovoru za nedeljsko izdajo Primorskega dnevnika med drugim dejal, da sta Slovenija in njen predsednik Kučan z enostransko razglasitvijo neodvisnosti ravnala sebično in naj bi bila zato odgovorna za tragedijo v nekdanji Jugoslaviji. Kot je dejal Kučan, je De Michelis za Slovenijo naredil zelo veliko. " Slovenija mu je zato hvaležna, leta 1992 pa mu je tudi podelila najvišje državno odlikovanje. De Michelis ima kot nekdanji zunanji minister še posebne zasluge za to, da je Italija sprejela nasledstvo vseh meddržavnih pogodb med Italijo in Slovenijo, pa tudi nasledstvo Osimskih sporazumov, kar je bilo za Slovenijo zelo pomembno," je poudaril Kučan.
Spletna anketa RIS2001
22. 06. 2001 00.00
RIS je akademski in neprofitni projekt Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za družbene vede v okviru Univerze v Ljubljani. Namenjen je raziskovanju družboslovnih sprememb, ki nastajajo zaradi širitve Interneta in z njim povezanih informacijsko/komunikacijskih tehnologij. Njegovo poslovanje pa je javno.
Glasovanje o Haagu prestavljeno
21. 06. 2001 00.00
Sejo jugoslovanskega parlamenta na kateri naj bi sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem so preložili na petek. Predsednik parlamenta Dragoslav Mičunović je povedal, da bodo koalicijski partnerji DOS-a in Socialistične narodne stranke (SNP) ponovno poskušali uskladiti stališča. Če jim to ne bo uspelo naj bi zakon umaknili s skupščinske procedure. Medtem ko Mičunović meni, da bi sporazumno rešitev lahko predstavljala tudi ratifikacija nekaterih mednarodnih dokumentov, pa je predsednik Koštunica dejal, da bo storjeno vse, da bi zakon sprejeli do konca junija.
Izraelska vojska dobila zeleno luč
21. 06. 2001 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da je dobila zeleno luč vlade za operacije proti palestinskim aktivistom, ki naj bi bili vpleteni v napade na izraelske cilje. Novi incidenti se namreč vrstijo kljub premirju, ki so ga Izraelci in Palestinci sklenili ob posredovanju vodje ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Kot navaja vojska, je "likvidacije odgovornih za protiizraelske napade" na sestanku v sredo odobril varnostni kabinet, ki mu je predsedoval izraelski premier Ariel Šaron.
Pogajanja v Skopju neuspešna
20. 06. 2001 00.00
Pogovori med makedonskimi in albanskimi političnimi strankami o rešitvi krize v Makedoniji so po navedbah obeh strani zašli v slepo ulico. Pogajanja so zastala predvsem zato, ker nobena od strani noče popustiti v svojih stališčih glede spreminjanja preambule ustave. Albanske stranke poudarjajo, da je makedonska stran zavrnila kar 80 odstotkov njihovih predlogov. Pogajanja naj bi sicer v skladu z napovedmi danes še nadaljevala.
EU naj omili stališča
20. 06. 2001 00.00
Japonska si želi, da bi Evropska unija omilila svoje stališče do protokola iz Kjota, s čimer bi omogočili nadaljevanje pogajanj z ZDA o ratifikaciji tega dokumenta o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje, je danes izjavila japonska ministrica za okolje Joriko Kavaguči. "Japonska upa, da bo EU omehčala stališče v nekaterih točkah, s čimer bi povečali možnosti, da vrnemo ZDA za pogajalsko mizo", je dejala Kavagučijeva in pozvala EU naj dovoli večji manevrski prostor za trgovanje z emisijami. Ministrica meni, da je kljub odklonilnemu stališču Washingtona do protokola, kompromis še vedno možen, tako da bi zagotovili njegovo izvajanje od leta 2002 dalje. Veliko članic EU se je odločilo, da se bodo ravnale po določilih Kjotskega protokola ne glede na odločitev ZDA in pozivajo Japonsko naj se odloči enako. Japonska pa je razdvojena med ozko povezanostjo z ZDA in zavezanostjo Kjotskemu protokolu, hkrati pa igrajo tudi vlogo pogajalca med EU in ZDA.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Policisti nad protestnike
17. 06. 2001 00.00
V senci ameriško-ruskega vrha na Brdu pri Kranju so včeraj v slovenski prestolnici različne neodvisne skupine pripravile mirne demonstracije, na katerih so v Sloveniji gostujočima državnikoma dveh velesil izrekli svojevrstno "ne-dobrodošlico". Okrog poldneva so v Ljubljani pred ameriško ambasado aretirali 22 pripadnikov okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so protestirali proti ameriški politiki do okolja. Skupina aktivistov mednarodne nevladne okoljevarstvene organizacije Greenpeace je namreč prišla pred poslopje veleposlaništva ZDA, nekaj od njih pa je preskočilo tudi ograjo ter vstopilo na ozemlje veleposlaništva.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Na Brdu končano zgodovinsko srečanje
16. 06. 2001 00.00
V gradu na Brdu pri Kranju se je končalo vrhunsko srečanje med predsednikoma Združenih držav in Rusije. Ameriški predsednik Bush je po srečanju z ruskim predsednikom Putinom na skupni tiskovni konferenci dejal, da se ZDA in Rusija soočata z novimi izzivi ter da morata državi premostiti odnose, ki jih je ustvarila hladna vojna. Bush upa, da bosta s tovrstnimi pogovori državi nadaljevali tudi v prihodnje. ''Rusija in ZDA morata razviti nove odnose ter premostiti tiste, ki jih je prinesla hladna vojna. Obenem morata poiskati nove rešitve za stabilnost in varnost v svetu je,'' je dejal Bush.
Stavka farmacevtov
15. 06. 2001 00.00
Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM) je pripravil stavko. Med 10. in 12. uro so delovale le dežurne službe za izdajo zdravil na recepte, napisanih na današnji dan. Sindikat in predstavniki ministrstva namreč na četrtkovih pogajanjih, ki se jih je prvič udeležil tudi minister Dušan Keber, niso dosegli dogovora.
Čokova o protestih
12. 06. 2001 00.00
V posebni izjavi za novinarje v prostorih ministrstva za šolstvo je šolska ministrica Lucija Čok poudarila, da je vselej zagovarjala partnerski odnos med državo in študenti. Zaradi omenjenega stališča je izjava študentov, da jih ne jemlje kot sebi enakovredne partnerje, po njenem mnenju zgrešena. Sporazum, ki so ga v petek predstavniki študentov poslali v podpis trem ministrstvom (ministrstvu za šolstvo, za delo in za finance), pa je po ministričinem prepričanju neprimeren, saj je bil objavljen v javnih občilih, preden ga je kateri od ministrov sploh utegnil pogledati.
Obe strani podprli Tenetov predlog
12. 06. 2001 00.00
Palestinci so danes sporočili, da podpirajo načrt direktorja ameriške obveščevalne agencije CIA Georga Teneta o ukrepih za krepitev prekinitve ognja z Izraelom, obenem pa so zavrnili dopolnila, ki jih je k predlogu priložila izraelska stran. Izraelske zadržke vsebuje izjava, ki so jo po ponedeljkovem srečanju v Jeruzalemu sprejeli izraelski in palestinski strokovnjaki za varnostna vprašanja, udeležil pa se ga je tudi Tenet. Palestinski predstavniki bodo Tenetu svoja stališča predali med današnjim sestankom obeh strani v Jeruzalemu. Palestinci pa hkrati zavračajo izraelsko pobudo o oblikovanju tamponskega območja med Izraelom in palestinskimi ozemlji, zahtevajo pa tudi takojšen umik blokad na Zahodnem bregu in v Gazi ter odpravo drugih "kolektivnih kaznovalnih ukrepov".
Slovenija v EU ''po načrtu''
08. 06. 2001 00.00
Verheugen se je v okviru obiska v Sloveniji sestal z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem. Pogovori so tekli o vključevanju Slovenije EU in o slovenskih stalilščih do odločitev petnajsterice v zvezi s širitvijo. Po besedah Verheugna je evropska komisija zadovoljna s potekom pristopnih pogajanj s Slovenijo in z napredkom, ki ga je država naredila, saj je Slovenija ena najbolje pripravljenih kandidatk za članstvo v EU. V pogajanjih s Slovenijo sicer obstaja nekaj težav, ki pa niso nepremagljive. Med temi je komisar omenil dve, prostocarinske prodajalne (PCP) in vprašanje prehodnih obdobij za prost pretok delovne sile. Glede PCP je Verheugen izrazil prepričanje, da bodo slovenske oblasti problem, ki naj ne bi vplival na proces širitve, rešile, saj gre nenazadnje za kredibilnost in ugled Slovenije, ki se je zavezala, da bo PCP zaprla.
Srečanje finančnih ministrov G5
08. 06. 2001 00.00
Na povabilo finančnega ministra Antona Ropa so se v Ljubljani srečali finančni ministri oz. njihovi namestniki s Češke, Madžarske, Poljske, iz Estonije in Slovenije. Omenjene države, ki sestavljajo t.i. skupino G5, sodijo v prvo skupino držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Gostitelj je s finančnim ministrom Češke Jirijem Rusnokom, Estonije Siimom Kallasom in Madžarske Mihalyjem Vargo ter namestnikom poljskega finančnega ministra Krystofom Nerssom izmenjal mnenja glede pomena srednjeročnega fiskalnega načrtovanja z namenom doseganja makroekonomske stabilnosti ter vpliva vstopa v EU na nacionalne proračune, spregovorili pa so tudi o izkušnjah držav s pripravo predpristopnih ekonomskih programov. Ministri so ob koncu srečanja oblikovali skupna stališča, ki jih bodo zastopali na dvostranskih pogajanjih z EU.
Verheugen pri Ruplu in Bavčarju
08. 06. 2001 00.00
V Sloveniji sta na prvem uradnem obisku predsednik Evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen. Verheugen, se je zjutraj sestal s predstavniki sindikatov. Vstop v Evropsko unijo namreč ne sme biti le cilj, temveč predvsem sredstvo, da bi vsi bolje živeli, meni predsednik zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in za 24 ur še dodal, da je "stališče Evropske unije, da je Slovenija pripravljena za vstop v EU, največ omejitev je le na področju prostega pretoka ljudi, delavcev, saj nočejo diskriminirati ostale države, ki kandidirajo. Mi smo temu nasprotovali, ker je to krivično in ni nikakršnega razloga, da bi se Evropa bala 800 tisoč delavcev, ki dela trenutno v Sloveniji."
Notranji ministri o sodelovanju
07. 06. 2001 00.00
Vprašanju, kako nadgraditi sodelovanje ter okrepiti skupen policijski boj proti organiziranemu kriminalu, ki ne pozna državnih meja, ter še izboljšati dosedanje sodelovanje policij pri zatiranju nedovoljenih migracij in trgovine z mamili, so na tokratnih trilateralnih pogovorih namenili osrednjo pozornost notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Avstrije, Rado Bohinc, Šime Lučin in Ernst Strasser. Ob tem so sprejeli in podpisali posebno skupno deklaracijo o sodelovanju na področju preprečevanja ilegalnih migracij.
Dimovski za interese invalidov
05. 06. 2001 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski se je sestal s predstavniki organizacij, ki delujejo na področju invalidskega varstva v Sloveniji in jim predstavil dejavnosti, ki jih na tem področju načrtuje ministrstvo.
Zaprti še dve poglavji
01. 06. 2001 00.00
Slovenija je z Evropsko unijo sklenila pogajanja o dveh poglavjih pravnega reda, avdiovizualni politiki in zunanjih ekonomskih odnosih. S tem se je število poglavij, o katerih za zdaj pogajanja niso več potrebna, povzpelo na 20. Sloveniji je bilo na pristopnih pogajanjih v Bruslju prvič predstavljeno tudi v četrtek uradno potrjeno skupno pogajalsko izhodišče Evropske unije o prostem pretoku oseb, kjer je Unija v primeru Slovenije, tako kot v primeru ostalih srednjeevropskih kandidatk, predvidela, da bodo imele države petnajsterice še sedem let po njenem vstopu v Unijo pravico z nacionalnimi ukrepi ščititi svoja tržišča pred slovensko delovno silo. V skladu s pričakovanji takšnega stališča Slovenija ni sprejela.
Jugoslovanske enote v sektorju B
31. 05. 2001 00.00
Jugoslovanske enote so končale z nameščanjem v zadnji del sektorja B varnostnega območja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom, je načelnik generalštaba jugoslovanske vojske Nebojša Pavković sporočil jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici. Enote so se namestile v podsektorju center, ki je širok približno 25 kilometrov. Nameščanje je potekalo brez zapletov.
Apih novi predsednik uprave
31. 05. 2001 00.00
Nadzorni svet časopisa Delo je potrdil novo vodstvo družbe. Predsednik uprave je postal Jure Apih, dosedanji namestnik Tita Dobrška, ki za prvega Delovega moža ni več želel kandidirati, člana uprave pa sta ostala Ivo Oman in Emil Šuštar. Nadzorni svet je ravno tako ponovno potrdil Mitjo Meršola za glavnega in odgovornega urednika časopisa Delo. Vsem imenovanim je bil podeljen petletni mandat. Člana za trženje nadzorni svet ni imenoval, zato bo do njegovega imenovanja to delo opravljal predsednik uprave.
ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU
30. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.
Stavka Delovih novinarjev
29. 05. 2001 00.00
Sindikat novinarjev časopisa Delo se je po tajnem glasovanju odločil, da bo prihodnji torek začeli z opozorilno stavko. Po mnenju novinarjev so njihove plače premajhne, zato od vodstva zahtevajo 20-odstotno zvišanje.
Predsednik Kučan na Češkem
28. 05. 2001 00.00
Na povabilo češkega predsednika Vaclava Havla se predsednik republike Milan Kučan mudi na enodnevnem delovnem obisku na Češkem. Srečanje v Lanah pri Pragi je predvsem priložnost za pogovor Kučana in Havla pred junijskim tradicionalnim srečanjem predsednikov srednjeevropskih držav, ki bo letos v Italiji. Predsednika bosta govorila o poglobitvi sodelovanja med državama, ki se uspešno razvija na vseh ravneh, izmenjala pa bosta tudi izkušnje obeh držav pri približevanju EU ter stališča o aktualnih evropskih varnostno-političnih procesih, zlasti o širitvi zveze NATO in pričakovanjih ob vrhu zavezništva v Pragi leta 2002.
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."
Mitrović zadovoljen s pogajanji
26. 05. 2001 00.00
Vodja jugoslovanske delegacije na dunajskih pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ Dobrosav Mitrović je za Večernje novosti dejal, da je ZRJ dosegla "odličen izid" in dodal, da so bile zvečine sprejeta jugoslovanske stališča, "ki so bila v skladu s standardi mednarodne skupnosti", posledično pa je to prineslo "popolnoma nov položaj, drugačen od tistega, na katerega so upali Hrvati in Slovenci".
Šišenska civilna iniciativa pri Hanžku
24. 05. 2001 00.00
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek s sodelavci je sprejel predstavnika nevladnega gibanja Šišenske civilne iniciative Bojana Oblaka in Sandija Čolnika, ki sta varuha seznanila s problematiko azilnega doma in centra za tujce na Celovški 166 v Ljubljani ter mu predstavila pritožbe krajanov v tamkajšnji šišenski soseski. Ti se zavzemajo za prestavitev centra za tujce in azilnega doma na drugo, ustreznejšo lokacijo. Po besedah predstavnika omenjene državljanske pobude Bojana Oblaka so z ombudsmanom našli skupno točko, saj so soglašali, da je stavba na Celovški 166 funkcionalno neprimerna za nastanjevanje ilegalnih prebežnikov in prosilcev za azil.