stališča
Italija in Slovenija naravni zaveznici
23. 02. 2001 00.00
Italija je za Slovenijo strateškega pomena pri njenem vključevanju v Evropsko unijo, Slovenija pa za Italijo predstavlja naraven most do vzhodne in srednje Evrope. Boljši kot bodo odnosi med državama, večje bodo prednosti za prebivalce obeh držav, je danes v Ljubljani poudaril član ožjega vodstva italijanske stranke Naprej, Italija! (FI) Andrea di Teodoro. Ob tem je izrazil trdno prepričanje, da bo desna sredina zmagala na bližnjih parlamentarnih volitvah v Italiji, "zato si moramo že zdaj prizadevati za vzpostavitev novih odnosov med slovensko vlado in verjetno vlado desne sredine v Italiji". Z gostiteljem, predsednikom odbora DZ za zunanjo politiko Jelkom Kacinom, sta največ pozornosti namenila procesu sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
Telekom Slovenije in Incotel iščeta rešitev
22. 02. 2001 00.00
Na današnjem srečanju sta novomeška družba Incotel in nacionalni operater telekomunikacij Telekom Slovenije skušala uskladiti pogoje, pod katerimi bi Telekom priključil Incotel v slovensko javno omrežje. Priključitev je namreč nujna, če želi Incotel ponuditi uporabnikom klice v tujino. Ob tem je komercialni direktor Incotela Zvonko Mrhar povedal, da so na Telekomu zatrdili, da bodo svoja stališča glede omenjene problematike pripravili do sredine prihodnjega tedna.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
O slovensko-slovaških odnosih
17. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je včeraj sprejel slovaškega premiera Mikulaša Dzurindo, s katerim sta razpravljala o dvostranskih odnosih med državama ter o možnostih za njihovo vsestransko poglobitev. Izmenjala sta izkušnje obeh držav glede vključevanja v evroatlantske povezave, pogovarjala pa sta se tudi o tesnejšem sodelovanju Slovenije z Višegrajsko skupino.
O trgovanju z električno energijo tudi v DZ
16. 02. 2001 00.00
Tudi po današnji seji odbora DZ za gospodarstvo ni vse pojasnjeno glede trgovanja z električno energijo na podlagi pogodb, ki jih je sklenil prejšnji direktor ELES-a Vitoslav Türk. Stališča slednjega in vladne strani, ki so jo na seji odbora zastopali državni podsekretar na gospodarskem ministrstvu Robert Golob in sedanje vodstvo Elesa na čelu z Vekoslavom Korošcem, so si povsem različna.
Bajuk o političnem trenutku Slovenije
16. 02. 2001 00.00
Predsednik Nove Slovenije Andrej Bajuk je v sinočnjem predavanju, ki ga je imel pod naslovom Krščanstvo pred izzivom globalizacije v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, spregovoril tudi o sedanjem političnem trenutku Slovenije. Orisal je razmere, ki so privedle do globalizacije, ter po njegovih besedah zahtevno tranzicijo, v kateri se nahaja tudi slovenska država, pri tem pa nakazal vlogo kristjana v tem zahtevnem obdobju.
Konec pogajanj s šolniki?
14. 02. 2001 00.00
Pogajanjem med ministrstvom za šolstvo in reprezentativnimi sindikati šolnikov za spremembo kolektivne pogodbe na področju vzgoje in izobraževanja sicer še ni videti konca, vendar pa so pogajalci vendarle dosegli določen napredek ter v nekaterih točkah že zbližali stališča. Tako vodja pogajalske skupine šolnikov glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Branimir Štrukelj kot ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija čok sta po tokratnem že devetem krogu pogajanj optimistično poudarila, da so že skorajda uskladili vse točke oz. prišli do točke, do koder naj bi ta pogajalska skupina sploh lahko prišla. Pogajanja tako prehajajo na sistemsko raven v okviru vladne medresorske pogajalske skupine, ki jo vodi minister za delo Vlado Dimovski, in v okviru socialnega dialoga naj bi tudi dosegli sistemsko ureditev zakonodaje.
Minister Rupel v Hotizi
12. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Hotizi srečal z županom občine Lendava Jožefom Koconom, predstavniki krajevne skupnosti Hotiza ter poslancema državnega zbora Andrejem Gerenčarjem in Cirilom Puckom. Sogovorniki so izmenjali informacije in stališča o še nerešenih vprašanjih glede meje med Slovenijo in Hrvaško pred nadaljevanjem novega kroga pogovorov med državama.
Potočnik o pogajanjih za vstop v EU
12. 02. 2001 00.00
Vodja slovenskih pogajalcev za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik se je v okviru obiskov po državah članicah Unije mudil v Španiji, kjer je sogovornikom na španskem zunanjem ministrstvu predstavil slovenska stališča o odprtih problemih v pristopnih pogajanjih in možnih rešitvah. V Madridu se je pogovarjal z državnim sekretarjem na španskem zunanjem ministrstvu Ramonom De Miguelom, koordinatorjem za špansko predsedovanje EU Carlosom Bastarecchejem ter vodjo misije zunanjega ministrstva, odgovorne za kandidatke za EU, Jorgejem Fuentesom. Vsi so poudarili, da se Španija zavzema za čim hitrejšo širitev, Slovenijo pa vidijo v prvem krogu širitve.
Potočnik odhaja v Španijo
11. 02. 2001 00.00
Vodja slovenskih pogajalcev za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik se bo jutri v okviru obiskov po državah članicah unije mudil v Madridu, kjer bo sogovornikom na španskem zunanjem ministrstvu predstavil slovenska stališča o še odprtih problemih v pristopnih pogajanjih z EU in možnih rešitvah. Poseben poudarek v pogovorih bo namenjen pripravam na špansko predsedovanje Uniji v prvi polovici leta 2002.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Norac pobegnil v Hercegovino
10. 02. 2001 00.00
Po poročanju hrvaških medijev se upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki ga sumijo uboja srbskih civilistov na področju Gospića leta 1991, skriva na območju Hercegovine. Noracu naj bi pri skrivanju pomaga skupina upokojenih generalov, ki so blizu krogom v opozicijski stranki HDZ. Vlada je zavrnila vse spekulacije, da ve, kje se Norac nahaja in tudi spekulacije, da se že nahaja v Haagu. Stališče vlade je, da imajo spekulacije namen destabilizirati državo. Izginotje Noraca in razpis tiralice za njim sta izzvala burne odzive združenj hrvaških vojnih veteranov in invalidov, ki že tri dni po vsej Hrvaški organizirajo proteste v njegovo podporo. Protestniki že od četrtka dalje blokirajo ceste Zagreb - Split v Sinju in Kninu, jadransko magistralo na območju Senja, Zadra in Šibenika ter liško magistralo na območju Plitvic. Predstavnik policije na področju Senja in Cetinske krajine je izjavil, da s policijskega stališča stanje ni napeto. Predvsem naj bi šlo za mirno povorko prebivalcev Sinja in Cetinske krajine. Policija je storila vse potrebno, tako da je preusmerila promet, ki se naj bi se odvijal brez zastojev.
Rupel o nerešenih vprašanjih s Hrvaško
10. 02. 2001 00.00
V zvezi z reševanjem nekaterih odprtih vprašanj med državama Slovenija pričakuje, da bo s Hrvaško dosegla tudi dogovor o boljšem nadzoru mej in o reševanju problema ilegalnih imigrantov, ki pesti obe državi, je sinoči za oddajo hrvaške televizije Odmevi dneva (Odjeci dana) dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Misija ZN prispela v Izrael
10. 02. 2001 00.00
V Izrael je prispela tričlanska komisija Združenih narodov, ki bo prihodnji teden preučevala položaj v Gazi in na Zahodnem bregu in ocenila poročila o kršenju človekovih pravic na tem območju. Misija bo svoje ugotovitve predstavila v poročilu na prihodnjem zasedanju Komisije ZN za človekove pravice, ki bo 19. marca v Ženevi. Izraelska vlada je sodelovanje z omenjeno misijo zavrnila. Medtem so se na Zahodnem bregu in v Gazi nadaljevali spopadi med izraelskimi vojaki in Palestinci. V spopadih je bilo ranjenih pet Palestincev.
Uspešen odkup Fructalovih delnic
09. 02. 2001 00.00
Pivovarna Union je v sredo prejela odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, v kateri ugotavlja, da je javna ponudba Pivovarne Union za odkup delnic ajdovskega Fructala uspela. Agencija je sicer postopek odločanja o uspešnosti ponudbe za odkup prekinila v začetku januarja, saj ji vlada ni pravočasno poslala svojega stališča do prevzema. Ko je nato vlada 1. februarja izdala soglasje za Unionov prevzem Fructala, je Agencija lahko izdala omenjeno odločbo.
Sestanek pogajalske skupine za NEK
06. 02. 2001 00.00
V Krškem so se sestali člani slovenske pogajalske skupine za Nuklearno elektrarno Krško (NEK). Predsedujoči Uroš Korže je povedal, da so se začeli pripravljati za nadaljevanje pogajanj s Hrvaško, pri tem pa da še ni nikakršnih vsebinskih premikov. S pogajalsko skupino iz Zagreba, ki jo vodi Roman Nota, so sicer v stalnih stikih, za srečanje pa se še niso dogovorili.
Račan o vprašanju hrvaških varčevalcev
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada meni, da je vprašanje dolga nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) moč rešiti v okviru neposrednega dialoga s Slovenijo in zato tega vprašanja ne želi prepustiti niti pogajanjem o nasledstvu nekdanje SFRJ niti arbitraži Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je dejal hrvaški premier Ivica Račan.
De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.
Svetovni dan varstva mokrišč
02. 02. 2001 00.00
"Svet mokrišč - svet, ki ga odkrivamo" je moto letošnjega svetovnega dneva varstva mokrišč, ki poteka vsako leto 2. februarja, ob obletnici podpisa konvencijo o mokriščih. Letos poteka 30 let od podpisa t. i. Ramsarske konvencije, ki je začela veljati leta 1975, podpisalo pa jo je 18 predstavnikov držav v iranskem mestu Ramsar na obali Kaspijskega morja. Države pogodbenice so se obvezale izvajati takšno politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, ampak bo zagotovila njihovo smotrno rabo in varstvo ter trajnostno ohranjala biotsko raznovrstnost in številne funkcije vseh mokrišč, so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.
Železničarji ne bodo stavkali
01. 02. 2001 00.00
Centralni stavkovni odbor Sindikata delavcev železniške dejavnosti Slovenije (SDŽDS) in Sindikata vlakovnih odpravnikov Slovenije (SVOS) ter uprava Slovenskih železnic sta na pogajanjih, ki so se končala pozno sinoči, dosegla dogovor, na podlagi katerega se do nadaljnjega zamrznejo vse aktivno v zvezi s sicer napovedano stavko, je sporočil predsednik stavkovnega odbora Ivan Šenkiš. Pogajalci naj bi imeli težko delo pri usklajevanju novih plačnih količnikov, ki so posledica reorganizacije Slovenskih železnic. Uprava je trdila, da bi uskladitev, ki jo zahteva sindikat, stala dobrih 200 milijonov tolarjev letno, sindikat pa zagotavljal, da bi uskladitev plačnih količnikov ne stala več kot 70 milijonov tolarjev na leto.
Domačini proti širitvi doma za tujce
30. 01. 2001 00.00
Na včerajšnjem zboru občanov v vasi Prosenjakovci so se krajani odločno uprli sklepu vlade o nakupu dvanajstih zabojnikov, ki naj bi jih namestili poleg sedanjega Doma za tujce v neposredni bližini meje z Madžarsko. Tako domačini kot njihovi predstavniki in župan občine Moravske Toplice, v katero vas sodi, so o nameri izvedeli iz poročil medijev, na zboru pa so sprejeli tri sklepe: nasprotujejo razširitvi centra, dolgoročno zahtevajo njegovo ukinitev, v prehodnem obdobju pa razmeram primerno število nastanjenih, saj so zmogljivosti za štirideset do petdeset oseb, zdaj pa naj bi v nekdanji stražnici prebivalo tudi 120 in več tujcev.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
Greenspan podprl zniževanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Predsednik Zveznih rezerv ameriške centralne banke (Fed) Alan Greenspan je med senatnim zaslišanjem v Washingtonu podprl zniževanje davkov v ZDA in s tem predsedniku Georgu Bushu mlajšemu prispeval pomembno podporo. Bush v naslednjih desetih letih načrtuje znižanje davkov v skupni vrednosti 1,6 bilijona dolarjev, kar odločno podpirajo republikanci. Demokrati davčnim olajšavam sicer ne nasprotujejo, vendar ne v takšnem obsegu, kot predlaga Bush in ne po splošni stopnji za vse davkoplačevalce.
Drnovšek na seji s poslanci LDS
24. 01. 2001 00.00
Na za javnost zaprti seji poslanskega kluba LDS, ki so se je poleg poslancev stranke udeležili tudi predsednik vlade in predsednik te stranke Janez Drnovšek ter nekateri ministri iz vrst LDS, so spregovorili o odprtih vprašanjih, tudi v državnem zboru. Tako so govorili o sedanjem zapletu v zvezi z oblikovanjem parlamentarnih delovnih teles. Po besedah Drnovška so mnenja o tem vprašanju sicer različna, vendar pa se vsi strinjajo, da so zahteve opozicije pretirane in da praksa v evropskih parlamentih ni takšna, kot jo želi predstaviti slovenska opozicija.
Kloniranje človeških zarodkov
23. 01. 2001 00.00
Britanska lordska zbornica je v ponedeljek sprejela zakon, ki dovoljuje kloniranje človeških zarodkov v zdravstvene namene. Velika Britanija je tako postala prva evropska država, v kateri bo mogoče klonirati do 14 dni stare zarodke. Ta ukrep bo znanstvenikom omogočil raziskave t.i. osnovnih, še ne diferenciranih celic, iz katerih se potem razvijejo vse celice v človeškem telesu. Raziskave naj bi služile predvsem za boj proti doslej neozdravljivim boleznim, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen. Znanstveniki napovedujejo, da bodo rezultate raziskav v terapevtske namene lahko uporabili že v petih letih.
Izraelci in Palestinci nadaljujejo pogajanja
23. 01. 2001 00.00
Medtem ko izraelski in palestinski pogajalci v egiptovskem letovišču Taba danes nadaljujejo mirovna pogajanja, je ruski predsednik Vladimir Putin pred srečanjem z izraelskim kolegom Mošem Kacavom v Moskvi zagotovil, da bo Rusija vpletenima stranema na Bližnjem vzhodu pomagala pri reševanju spornih vprašanj. Kacav je davi prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer naj bi se s Putinom po prvotnih načrtih sestal šele jutri.
Japonska terja stalno mesto v VS ZN
23. 01. 2001 00.00
Japonski premier Joširo Mori se je danes po srečanju z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom zavzel za čimprejšnjo reformo Varnostnega sveta ZN, ki bi mesto med stalnimi članicami prinesla tudi Japonski. Japonska javnost vse bolj nasprotuje prispevkom v proračun te organizacije, saj japonski delež znaša že približno 20 odstotkov celotnega proračuna ZN, z reformo VS pa se vse bolj odlaša, je opozoril Mori. Japonska stalno članstvo v VS ZN terja že dlje časa.
Kučan na mednarodnem forumu
20. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se je včeraj v Berlinu udeležil Mednarodnega foruma Bertelsmannove fundacije, ki je letos potekal pod geslom Evropa odpravljenih meja. Kot je v svojem govoru poudaril slovenski predsednik, je evropski vrh v Nici, vsaj kar zadeva institucionalno reformo, pristal pod zastavljenimi cilji, s stališča kandidatk, tudi Slovenije, pa njegov dosežek nikakor ni slab. "Vrata unije so se jim zdaj dokončno odprla in možnost, da bodo volile poslance v Evropski parlament že leta 2004, se zdi povsem realna. S tem se verjetno končuje "nezdravo pripravljalno" obdobje, ki je kandidatke utrujalo v birokratsko zapletenih in počasnih pogajanjih s komisijo in v dvostranskem izsiljevanju članic," je dejal Kučan.
Urad ne nasprotuje prevzemu
19. 01. 2001 00.00
Urad RS za varstvo konkurence je odločil, da je koncentracija podjetij Pivovarna Union in Fructal Ajdovščina skladna s pravili konkurence in ji zato ne bo nasprotoval. Koncentracija se opravi tako, da Union za gotovino kupi večinski delež Fructalovih delnic. Kot je znano, je Pivovarna Union sredi novembra lani objavila javno ponudbo za odkup delnic ajdovske družbe. Ponudba je uspela, saj je do izteka roka, 28. decembra, Union postal lastnik 84,3 odstotka vseh Fructalovih delnic.
Kodrič ostaja koprski podžupan
18. 01. 2001 00.00
Župan mestne občine Koper Dino Pucer (ZLSD) je sejo občinskega sveta začel s predlogom občinskega svetnika Franca Malečkarja (Zeleni), po katerem bi dnevni red seje razširili s predlogom za zamenjavo podžupana Branka Kodriča (LDS) z občinskim svetnikom iz opozicije Valentinom Prelovcem (SDS). Župan, ki predloga ni podprl, je opozoril, da je imenovanje in razreševanje podžupanov v njegovi pristojnosti, po določbah občinskega statuta pa to lahko predlaga tudi četrtina svetnikov. Malečkar je zamenjavo podžupana predlagal, ker je zoper Kodriča uvedena preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja.