svet EU
Dana International bo odprla olimpijado za homoseksualce
14. 05. 1998 07.57
Zmagovalka letošnje evrovizijske popevke Dana International iz Izraela bo avgusta v Amsterdamu odprla olimpijado za homoseksualce. Pevka je izjavila, da so homoseksualci in lezbijke zanjo kot družina. Na olimpijadi za homoseksualce bo predvidoma nastopilo približno 15.000 tekmovalcev. Letos bo olimpijada prvič potekala izven ZDA. Razlog je predvsem materialne narave; Amsterdam bo namreč projekt podprl z milijonom guldnov, mošnjiček pa bo odvezala tudi EU, ki bo prispevala 100.000 guldnov.
Evropska komisija zadovoljna z nacionalnimi zaposlovalnimi načrti
13. 05. 1998 15.58
Evropska komisija je danes na seji v Strasbourgu sprejela poročilo, v katerem ugotavlja, da predlogi nacionalnih zaposlovalnih načrtov članic petnajsterice kljub nekaterim pomanjkljivostim kažejo na skupno zavezanost unije, da stori konkreten napredek v boju proti brezposelnosti.
EU močno podpira ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča
13. 05. 1998 10.07
Evropska komisija bo za ustanovitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) namenila 390.000 ekujev. Denar bo dobila nevladna organizacija Ni miru brez pravice, ki si prizadeva, da bi Združeni narodi sprejeli ustrezno mednarodno pogodbo o ustanovitvi ICC.
Evropska komisija parlament poziva, naj podpre prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov
12. 05. 1998 16.03
Pred današnjim glasovanjem v Evropskem parlamentu o predlogu za postopno uvedbo prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov, je Evropska komisija evroparlamentarce znova pozvala, naj sprejmejo pozitivno stališče do predloga.
Skoraj polovica Norvežanov za ponoven razmislek o EU
12. 05. 1998 15.40
Kar 46 odstotkov Norvežanov meni, da bi morala njihova država znova razmisliti o članstvu v Evropski uniji, če se bo ta še naprej širila, je pokazala raziskava javnega mnenja, katere izide objavlja dnevnik Dagavisen.
Predsednik državnega sveta sprejel novega grškega veleposlanika v Sloveniji
11. 05. 1998 16.02
Predsednik državnega sveta Tone Hrovat je na vljudnostni obisk sprejel novega grškega veleposlanika v Sloveniji Charalambosa Christopoulosa. Veleposlanika je ob splošnih političnih vprašanjih, povezanih z vključevanjem Slovenije v EU, še posebej zanimala ustavna vloga državnega sveta, njegovo delovanje ter volitve državnih svetnikov, saj meni, da je lahko organ, kakršen je državni svet, odraz demokratičnih odnosov v družbi, so sporočili iz državnega sveta.
Letna konferenca EBRD v Ukrajini
10. 05. 1998 10.13
Ukrajinski premier Valerij Pustovojtenko in Charles Frank, vršilec dolžnosti predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), sta včeraj v Kijevu odprla letno konferenco te banke. Petdnevno srečanje je po besedah Franka najpomembnejši dogodek za gospodarstvo držav Srednje in Vzhodne Evrope.
EU in EBRD ustanovili poseben sklad za Bolgarijo
08. 05. 1998 14.56
Evropska unija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta ustanovili poseben post-privatizacijski investicijski sklad za Bolgarijo, iz katerega bo črpan denar za razvoj malih in srednjih podjetij, tako privatiziranih kot na novo ustanovljenih.
Chirac in Kohl v istem hotelu
07. 05. 1998 09.30
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gost, nemški kancler Helmut Kohl, sta morala v Avignonu, prizorišču tokratnega francosko-nemškega vrha, prebivati v istem hotelu.
EU potrdila sanacijski načrt banke Credit Lyonnais
06. 05. 1998 09.28
Evropska komisija in Francija sta se sporazumeli za dolgoročno sanacijo velike francoske banke Credit Lyonnais, nekoč največje banke izven Azije. Francoska vlada je privolila v prodajo premoženja banke v vrednosti 185 milijard DEM, hkrati pa se je obvezala, da bo banko še vnaprej finančno podpirala, sporočajo predstavniki omenjene komisije. Credit Lyonnais je lani ustvarila dobiček v vrednosti milijarde francoskih frankov, vendar pri tem ni upoštevana pomoč države, ki je lani za odplačilo posojil omenjene banke namenila 3 milijarde frankov.
Evro bo uvedlo 11 članic EU
04. 05. 1998 09.32
Voditelji držav EU so ponoči sprejeli dokončno odločitev, da bo 1. januarja 1999 evro uvedlo 11 članic povezave. Po 11-urnih pogajanjih o predsedovanju prihodnji Evropski centralni banki (ECB) so dosegli soglasje, da bo za prvega predsednika banke imenovan Nizozemec Wim Duisenberg, zdaj predsednik Evropskega denarnega inštituta. Duisenberg bo na čelo ECB imenovan za celoten osemletni mandat, vendar pa bo "na lastno željo" še pred iztekom mandata odstopil.
Japonska pozdravila uvedbo evra
03. 05. 1998 12.28
Japonski premier Rjutaro Hašimoto je danes čestital Evropski uniji za napredek na poti k "zgodovinski izkušnji" skupne denarne enote in izrazil upanje, da bo uvedba evra koristila celotni mednarodni skupnosti. Hašimoto je v pismu predsedniku Evropske komisije Jacquesu Santerju in britanskemu premieru Tonyju Blairu, predsedujočemu EU, izrazil spoštovanje nad načinom, kako je EU premagala različne težave na poti k evru.
Brezposelnost na Madžarskem upada
03. 05. 1998 10.23
Po podatkih madžarskega ministrstva za delo se je brezposelnost v državi v aprilu v primerjavi z marcem zmanjšala z 10,3 odstotka na 9,8 odstotka. Ministrstvo je za izračun uporabilo podatke o prijavljenih brezposelnih. Zadnjič je bila brezposelnost na Madžarskem manj kot 10-odstotna maja 1992. Državni statistični urad je na osnovi vzorca, ki ga je možno primerjati z mednarodnimi izračuni, tudi ugotovil, da je bilo marca zaposlenih 3,672,500 ljudi, kar je za 60.000 več kot v začetku leta. Po podatkih urada je bila marca brezposelnost 7,9 odstotna, kar je bolje od 10,8 odstotnega povprečja v EU.
Dogovor o predsedniku ECB dosežen?
02. 05. 1998 09.48
Evropska petnajsterica je očitno dosegla dogovor o predsedniku Evropske centralne banke (ECB), ki bo 1. julija nasledila Evropski denarni inštitut (EMI). Iz belgijskih virov se je izvedelo, da so se predsedniki vlad in držav danes v Bruslju sporazumeli, da bo na položaj z osemletnim mandatom imenovan sedanji predsednik EMI, Nizozemec Wim Duisenber. Duisenberg je ves čas užival podporo večine članic unije, razen Francije, ki je vseskozi vztrajala pri svojem kandidatu, predsedniku francoske centralne banke Jean-Claudeu Trichetu. Za zdaj še ni znano, ali je bil dogovor dosežen s tihim kompromisom, da bo Duisenberg po polovici mandata odstopil in položaj prepustil francoskemu kandidatu. Kot vztrajno ponavlja Evropska komisija, bi bila prepolovitev mandata kršenje pogodbe EU, vendar pa bi bil prostovoljen odstop kogarkoli pred iztekom mandata popolnoma legitimen.
EU: Slovensko gospodarstvo razočaralo; nekaj opogumljajočih znakov za možnost bolj dinamične rasti
30. 04. 1998 14.52
Evropska komisija v zadnjem poročilu o gospodarskih razmerah in reformah v srednje- in vzhodnoevropskih državah ugotavlja, da je slovenska gospodarska situacija v letu 1997 razočarala. Bruto domači proizvod je beležil skromno rast, proračunski primanjkljaj se je precej povečal in država ni napredovala na področju manjšanja inflacije in brezposelnosti, ocenjuje komisija. Komisija pri tem ugotavlja, da je bilo vendarle moč zaznati nekatere opogumljajoče znake, ki kažejo na možnost bolj dinamične rasti v prihodnosti. Rast plač je bila precej nižja kot prejšnja leta, neposredna tuja vlaganja končno rastejo in, čeprav počasi, se prestrukturiranje podjetij nadaljuje. Poleg tega so bile sprožene številne pomembne gospodarske in strukturne reforme za pripravo gospodarstva na vključitev v Evropsko unijo. Uspeh te nove strategije bo bistveno odvisen od uspešne in pravočasne izvedbe načrtovanih reform, pravi Evropska komisija.
Minister Frlec pri češkem kolegu
30. 04. 1998 14.52
Zunanji minister Boris Frlec se je danes, drugi dan uradnega obiska v Pragi, sestal s češkim kolegom Jaroslavom Šedivyjem in s predsednikom parlamenta Milošem Zemanom. Ministra Frlec in Šedivy sta ugodno ocenila dvostranske odnose in poudarila nujnost tesnejšega sodelovanja med Ljubljano in Prago v procesu vključevanja v Evropsko unijo, se je izvedelo iz krogov slovenske delegacije v Pragi. Češko-slovenski odnosi so na visoki ravni, med državama, ki imata številne skupne interese, kot je članstvo v EU in zvezi NATO, vladata veliko zaupanje in politično soglasje, sta ocenila ministra. Precej pozornosti sta sogovornika namenila krepitvi gospodarskega sodelovanja, še zlasti višjim oblikam le-tega, za kar je zlasti zainteresirana češka stran. Ministra sta omenila sodelovanje na področju energetike ter v gradnji prometne infrastrukture ter se dotaknila vloge luke Koper, ob tem pa sta poudarila, da bi bilo treba več napora vložiti v promocijo Slovenije na Češkem in obratno.
Države Beneluksa nezadovoljne z oblikovanjem skupne zunanje politike EU
29. 04. 1998 10.50
Države Beneluksa napovedujejo, da bodo na naslednjem neformalnem zasedanju zunanjih ministrov odprle vprašanje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in prevlade večjih članic povezave pri njenem oblikovanju. Belgija, Nizozemska in Luksemburg so v pismu svetu zunanjih ministrov na začetku tedna opozorile, da bi ad hoc skupine za reševanje problemov, ki so vitalnega pomena za petnajsterico, vendar pa v njih sodelujejo le posamezne članice unije (na primer kontaktna skupina za nekdanjo Jugoslavijo), utegnile sčasoma oslabiti zaupanje v skupno zunanjo in varnostno politiko EU. Tri države priznavajo, da imajo za prispevek k reševanju določenih problemov nekatere članice povezave resda večji interes ali večjo usposobljenost, vendar pa opozarjajo, da se morajo posvetovati s celotno petnajsterico, preden ta sprejme odločitve ožjih mednarodnih skupin in jih uvede v svojo zunanjo politiko. Odločitve, sprejete v takšnih mednarodnih skupinah ne morejo biti zavezujoče za ostale države EU, če te v posvetovanja in odločanje niso bile vključene, meni Beneluks. Belgija in Nizozemska sta že pred mesecem dni, ob primeru kosovske krize, izrazili "ogorčenje" nad težnjo velikih držav unije, da same uravnavajo zunanjo politiko petnajsterice. Zunanja ministra Nizozemske in Belgije, Hans Van Mierlo in Erik Derycke, sta opozorila, da velike države brez usklajevanja ne bi smele same oblikovati skupne zunanje politike in ostale države petnajsterice po zavzetju stališč preprosto postaviti pred dejstvo.
Bjerregaardova bo za EU podpisala protokol iz Kjota
29. 04. 1998 09.31
Evropska komisarka za okolje Ritt Bjerregaard bo danes v New Yorku v imenu Evropske unije podpisala protokol, sklenjen na lanskem svetovnem vrhu o podnebnih spremembah v Kjotu. Kot poudarjajo v Bruslju, je podpis vnovična potrditev želje EU, da v boju proti klimatskim spremembam zadrži vodilno vlogo. Evropska komisija ob priložnosti poudarja, da je treba za izpolnitev dogovorov iz Kjota o redukciji emisij strupenih plinov v ozračje storiti nadaljne korake. "Na globalni ravni se je treba precej bolj potruditi za zmanjšanje emisij, industrijsko razvite države pa morajo doseči viden napredek pri izpolnjevanju zavez iz protokola," pravijo na komisiji. Podpis protokola, po katerem naj bi se emisije strupenih plinov, ki povzročajo pojav tople grede, do leta 2010 zmanjšale za 10 odstotkov, je sicer nujen, a nezadosten korak - za njegovo veljavnost ga mora ratificirati 55 podpisnic. O uresničevanju zadanih ciljev bodo države razpravljale novembra letos, na zasedanju v Buenos Airesu.
Cook za nadaljevanje pritiska na Beograd
27. 04. 1998 08.07
Predsedujoči svetu zunanjih ministrov Evropske unije, britanski zunanji minister Robin Cook, je danes v Luxembourgu izjavil, da je zaradi neizboljšanja razmer na Kosovu treba nadaljevati pritisk na Beograd. Beograd mora umakniti posebne policijske enote, prenehati uporabljati težko orožje proti prebivalcem in začeti vsebinski dialog s kosovskimi Albanci, je ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU izjavil Cook. Poleg tega je vodja britanske diplomacije napovedal, da bo unija še naprej pritiskala na jugoslovanske oblasti, naj sprejmejo misijo mednarodnega osrednika Felipeja Gonzalesa. Glede morebitnega dogovora o poostrenih sankcijah proti Beogradu, je Cook dejal, da bo danes petnajsterica znova potrdila ukrepe, ki jih je predložila kontaktna skupina. Na morebitne nadaljne korake v tej smeri bo po Cookovih besedah treba počakati na bližnji vnovični sestanek kontaktne skupine za območje nekdanje Jugoslavije.
Ministri EU za promet za večjo konkurenčnost železnice
26. 04. 1998 10.30
Večina držav EU se je izrekla za večjo konkurenčnost na področju tovornega prometa po železnici. Britanski minister za promet in predsedujoči sveta ministrov EU Gavin Strang je na neformalnem srečanju ministrov za promet v Chestru včeraj poudaril pomen tega okolju prijaznega prevoza tovora. Tudi komisar EU za promet Neil Kinnock je pojasnil, da večina držav podpira nadaljne postopno odprtje trga železniških storitev.
EU zaskrbljena zaradi novega nasilja na Kosovu
24. 04. 1998 17.49
Evropska unija je danes izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zadnjih spopadov na Kosovu, predvsem zaradi povečane aktivnosti jugoslovanske vojske.
Vlada v Bonnu razpravljala o zaposlovalni politiki
22. 04. 1998 18.16
Vlada v Bonnu je danes z več kot enotedensko zamudo razpravljala o "akcijskem načrtu zaposlovalne politike", ki ga je od nje zahtevala Evropska unija. Lani novembra so na luksemburškem vrhu EU o zaposlovanju od vseh držav članic zahtevali, da do sredine aprila pripravijo seznam ukrepov, s poudarkom na boju proti dolgoročni brezposelnosti in brezposelnosti mladih, s katerim se strinjajo sindikati, delodajalci in gospodarstveniki.
Slovenski pogajalci na seminarju o širitvi EU
21. 04. 1998 12.28
Pogajalska ekipa Slovenije za članstvo v Evropski uniji na čelu z glavnim pogajalcem Janezom Potočnikom se še danes v Bruslju udeležuje dvodnevnega seminarja, ki ga je za pogajalce priredila unija.
Blair in Arafat o mirovnem procesu
20. 04. 1998 18.49
Palestinski voditelj Jaser Arafat je v Gazi danes sprejel britanskega premiera Tonyja Blaira, s katerim bo razpravljal o zastalem bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Približno tisoč Palestincev pa je v Gazi Blaira prosilo, naj poskusi doseči, da bi Izrael iz zaporov izpustil njihove svojce.
Miroslav Tuđman razrešen dolžnosti direktorja hrvaške obveščevalne službe
20. 04. 1998 18.42
Miroslava Tuđmana, starejšega sina hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, so danes na lastno zahtevo razrešili dolžnosti direktorja hrvaške obveščevalne službe (HIS), ene od hrvaških tajnih služb. Na položaju ga bo zamenjal dosedanji minister za pravosodje Miroslav Šeparović.
EU: Še zadnje priprave pred majskim vrhom o evru
20. 04. 1998 12.16
Na zadnjem zasedanju pred prvomajskim srečanjem, na katerem bo vrh Evropske unije predvidoma potrdil priporočilo Evropske komisije, naj evro prihodnje leto uvede enajst držav, se bodo jutri v Luxembourgu sešli ministri petnajsterice za gospodarstvo in finance.
Albanski parlament se zavzema za napotitev enot zveze NATO na Kosovo
18. 04. 1998 10.49
Albanski parlament je včeraj sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za napotitev enot zveze NATO na Kosovo, saj bi po mnenju poslancev s takšnim posredovanjem "preprečili širitev konflikta na Balkan in onemogočili represijo srbskih oblasti nad albanskimi prebivalci Kosova". Parlament je poleg tega pozval ZN, EU in ameriški kongres, naj vnovič proučijo položaj na Kosovu in sprejmejo ustrezne ukrepe.
Državni sekretar Petrič na sestanku političnih direktorjev EU in pridruženih držav
16. 04. 1998 17.18
Državni sekretar v slovenskem zunanjem ministrstvu Ernest Petrič se je danes v Bruslju udeležil sestanka političnih direktorjev držav Evropske unije s kolegi iz pridruženih držav.
Načrti držav članic EU o zaposlovanju
16. 04. 1998 07.48
Večina držav članic EU je do srede, v predvidenem roku, Evropski komisiji predložila akcijske načrte glede boja proti brezposelnosti. Komisija sedaj preverja, če so se vlade držale določil, o katerih so se lani novembra v Luxembourgu sporazumeli predsedniki držav in vlad članic petnajsterice.
Yilmaz znova kritiziral Kohla
15. 04. 1998 16.26
Turški premier Mesut Yilmaz je znova ostro kritiziral nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Kohl je odgovoren, da je bila Turčija na decembrskem vrhu EU diskriminirana, je za četrtkovo številko tednika Die Zeit izjavil Yilmaz. Brez nasprotovanja Bonna bi po premierovem mnenju Turčija danes bila pridružitvena kandidatka EU.