tega
Garrettu zlata medalja SV
16. 11. 2000 00.00
Slovenija je pri uresničevanju ocenjevalne študije o reformi slovenske obrambe, ki so jo skupaj pripravili ameriški in slovenski strokovnjaki, od septembra, ko je obrambni minister Janez Janša v Washingtonu dobil uradno kopijo tega dokumenta, že dosegla občuten napredek. To je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izjavil generalmajor Joseph Garrett, vodja skupine, ki je pripravila omenjeno študijo. V zahvalo za njegovo delo, nasvete in osebno angažiranost pri projektu in spodbujanju ameriško-slovenskega sodelovanja na obrambnem področju je minister Janša generalmajorju Garrettu danes podelil zlato medaljo SV.
Huda kazen za Ze Eliasa
16. 11. 2000 00.00
Brazilskega nogometaša Ze Eliasa, člana grškega prvoligaša Olympiakos , je Evropska nogometna zveza (UEFA) zaradi napada na sodnika kaznovala z desetimi meseci prepovedi igranja na tekmah pod okriljem UEFA. Vezni igralec je delilca pravice napadel na srečanju lige prvakov med pirejskim klubom in francoskim Lyonom, ki so jo Grki izgubili z 1:0, kar jih je stalo uvrstitve v drugi krog.
Nova prometna ureditev v Ljubljani
16. 11. 2000 00.00
Predlog odloka o cestnoprometni ureditvi, ki so ga pripravili na MOL, določa novo prometno ureditev v slovenskem glavnem mestu, postopke in način dela mestnih redarjev in mestih nadzornikov inšpektorata mestne uprave pri zagotavljanju reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili. Kot je na predstavitvi povedal načelnik oddelka za gospodarske javne službe in promet MOL Pavel Klavs, je cilj odloka zaščititi mestno središče in ga postopno tudi zapreti za promet. Ljubljanski mestni svet bo odlok obravnaval in verjetno tudi potrdil na svoji 21. seji, v ponedeljek, 20. novembra.
Uprava RS opozarja na poplave
16. 11. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo zaradi nenehnih in obilnih padavin v hribovitem delu zahodne Slovenije opozarja na poplave, saj so nekatere slovenske reke zelo narasle. To velja predvsem za vodotoke v porečjih Vipave, Soče, Idrijce, Ljubljanice, Sore, Save v zgornjem in srednjem toku, Kamniške Bistrice in Savinje v zgornjem toku. Okrepile so se tudi poplave na Ljubljanskem barju.
Xavierju zmanjšali kazen
16. 11. 2000 00.00
Arbitražno sodišče za šport (CAS) je portugalskemu nogometašu Abelu Xavierju zmanjšalo kazen prepovedi igranja na srečanjih pod okriljem Evropske nogometne zveze (UEFA) iz devet na šest mesecev. UEFA je portugalskega branilca kaznovala zaradi incidenta v polfinalu letošnjega evropskega prvenstva, ko je skupaj s še nekaterimi soigralci napadel sodnika.
Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.
Sporazum o mejnem železniškem prometu
16. 11. 2000 00.00
Madžarski minister za promet, zveze in vodno gospodarstvo Laslo Nogradi ter slovenski minister za promet in zveze Anton Bergauer sta danes v Lentiju podpisala meddržavni sporazum o mejnem železniškem prometu. Sporazum vsebuje tehnična vprašanja za obratovanje železnice - vožnjo vlakov, vprašanja carine in podobno -, katere gradnja bo končana do konca tega leta, sta povedala ministra.
AMD-jevi načrti za prihodnost
15. 11. 2000 00.00
AMD je predstavil svoje načrte za prihodnje leto in hkrati tudi najavil prve 64-bitne procesorje za namizne računalnike. Namizna verzija AMD-jevega 64-bitnega Hammer procesorja naslednje leto še ne bo na voljo, procesor s kodnim imenom Clawhammer pa naj bi na tržišče prišel v začetku leta 2002, in naj bi bil po nekaterih indikacijah iz AMD-ja celo cenejši od današnjih Duron procesorjev. Močnejša verzija tega procesorja (kodno ime Sledgehammer), namenjena 4- in 8-procesorskim sistemom, pa naj bi bila na voljo sredi leta 2002. Vendar pa se vrnimo v bližnjo prihodnost, v kateri nas čakajo izboljšane verzije dobro nam znanih Duron in Athlon procesorjev ter njihove mobilne inačice. Naslednik današnjih Athlonov nosi kodno ime Palomino, delal naj bi v taktu 1,5 Ghz, na trg pa naj bi prišel konec prvega kvartala naslednjega leta. Duronov naslednik se imenuje Morgan in naj bi svojo premiero doživel v drugem kvartalu prihajajočega leta na še nedoločenem delovnem taktu. Medtem naj bi Intelov Pentium 4 že dosegel takt 2 Ghz, toda pri AMD-ju pravijo, da se bodo njihovi procesorji ne glede na to v večini aplikacij izkazali za boljše od Intelovih. V drugi četrtini prihodnjega leta se bodo pojavile še prenosne verzije Palomino in Morgan procesorjev, s čimer bo AMD prvičpokril vse segmente tržišča procesorjev za prenosnike.
Reševalci iščejo še zadnja trupla
15. 11. 2000 00.00
Reševalci upajo, da bodo iz predora zobate železnice pod ledenikom Kitzsteinhorn pri avstrijskem Kaprunu danes uspeli potegniti še zadnja trupla žrtev sobotne tragedije, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo 156 ljudi. Do sinoči so reševalci našli 128 trupel, ki so jih s helikopterjem prepeljali na inštitut sodne medicine v Salzburgu. Preiskava o vzrokih nesreče pa naj bi trajala še več tednov.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
Pogajanja prekinjena
15. 11. 2000 00.00
Predstavniki poslanskih skupin so v dopoldanskih urah nadaljevali z dogovarjanji o razdelitvi preostalih vodstvenih položajev v državnem zboru in jih po dobrih dveh urah prekinili. Z usklajevanji bodo nadaljevali danes ob 13. uri, je po prekinitvi napovedal Janez Podobnik (SLS+SKD), ki koordinira dogovarjanja o porazdelitvi vodstvenih položajev v parlamentarnih komisijah in odborih ter mednarodnih delegacijah.
Švejk ponovno med nami
15. 11. 2000 00.00
Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.
Gazprom se je umaknil
15. 11. 2000 00.00
Ruski monopolist na področju pridobivanja zemeljskega plina Gazprom se je umaknil iz pogajanj o povečanju lastniškega deleža v največjemu ruskemu neodvisnemu medijskemu podjetju Media-Most, kar je znova sprožilo razprave o svobodi ruskih medijev.
Eles o odprtju trga z električno energijo
15. 11. 2000 00.00
Elektro Slovenije (Eles) je v času, odkar je položaj direktorja prevzel Vitoslav Türk, opustil vse načrte prejšnjega vodstva o ustanovitvi hčerinske družbe za trgovanje z električno energijo, prav
Zaradi požara brez dela 40 delavcev
14. 11. 2000 00.00
V podjetju Mont Kozje, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije, je zaradi požara - zagorelo je v četrtek 9. novembra - trenutno brez dela 40 delavcev. Po besedah direktorice Mont Milene Grobelšek, jim je požar povzročil gmotno škodo v višini približno 30 milijonov tolarjev, od tega je 20 milijonov tolarjev ocenjena vrednost zalog podjetja, ki jih je ogenj popolnoma uničil. V požaru, ki je nastal zaradi napake v kaloriferju so zgorele tudi dve pisarni z računalniško opremo, zaradi dima pa je onesnaženo tudi drugo nadstropje upravne stavbe. V podjetju Mont, ki je preteklo poslovno leto zaključil s približno 100 milijonov tolarjev (negativni trend poslovanja se nadaljuje tudi letos) upajo, da bodo brezposelni delavci čez teden dni znova prišli na svoja delovna mesta.
Posebna izdaja La Fontainovih basni
14. 11. 2000 00.00
Francoska založniška hiša Gruend je izdala integralno inačico znamenitih La Fontainovih Basni, za ilustracije pa je poskrbel znameniti češki ilustrator Adolf Born. Knjiga ima 588 strani, na vsaki pa je poleg besedila tudi ilustracija. Založniška hiša poudarja, da gre za edino ilustrirano izdajo integralne različice tega klasičnega dela.
Hitro, a natančno štetje glasov
14. 11. 2000 00.00
Predsedniški kandidat ameriške Demokratske stranke, podpredsednik ZDA Al Gore je včeraj dejal, da je pomembno čimprej ugotoviti, kdo je zmagal na volitvah 7. novembra, vendar obenem opozoril, da je treba natančno prešteti vsak glas. Kot je poudaril, si nikakor ne želi zmagati s pomočjo nekaj napačnih ali napačno razumljenih glasov, in ocenil, da si njegov nasprotnik, kandidat republikancev George Bush mlajši tega prav tako ne želi. "Gre za mnogo več kot le to, kdo bo zmagal. Gre za ohranitev integritete naše demokracije in zagotovil, da bo spoštovana izražena volja Američanov," je dejal Gore v svoji prvi javni izjavi od minule srede, ko je zagotovil, da se ne bo predal, dokler ne bo jasno znano, kdo je zmagal na Floridi. Gore se je zadnje dni izogibal komentarjem o volilnem zapletu na Floridi, kjer se njegova ekipa prek ročnega preštevanja glasov v štirih volilnih okrožjih trudi izničiti prednost Busha ml.
Dählie bo izpustil tudi to sezono
14. 11. 2000 00.00
Sloviti norveški tekač na smučeh Björn Dählie se bo na bele tekaške proge vrnil šele marca prihodnje leto. Neprijetna poškodba medvretenčne ploščice mu je že minulo sezone onemogočila nastopanje na tekmah za svetovni pokal, danes pa je 33-letni Norvežan dejal, da bo zaradi nespremenjenega zdravstvenega stanja moral izpustil tudi večji del prihajajoče sezone. "Ta odločitev me je močno pretresla, veliko bolj kot sem pričakoval," je razočarano dejal Dählie. Norvežan, ki se je poškodoval lani med vadbo teka na rolkah, še vedno upa, da bo pripravljen vsaj za nastop na zimskih olimpijskih igrah v ameriškem Salt Lake Cityju leta 2002. Sloviti Norvežan je v dolgoletni karieri osvojil kar osem zlatih in štiri srebrne olimpijske kolajne, s čimer je postal najuspešnejši udeleženec zimskih olimpijskih iger vseh časov. Poleg tega ima še nekaj drugih rekordov. S 46 posamičnimi zmagami ter šestimi skupnimi zmagami v svetovnem pokalu je prav tako najuspešnejši smučarski tekač v zgodovini. V življenju mu manjka le še en uspeh: zmaga na klasični 50-kilometrski progi v domačem Holmenkollnu.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Balkanski špijon doživel 100. predstavo
13. 11. 2000 00.00
Novembra bo v
Baselsko zlato za Beograd?
13. 11. 2000 00.00
Štiri republike nekdanje Jugoslavije so sprostitev baselskega zlata zahtevale že zdavnaj, medtem ko je režim Slobodana Miloševića to vztrajno zavračal. Če bi zdaj to zahtevala tudi nova jugoslovanska vlada, bo zlato nemudoma deblokirano, zatrjuje neimenovani vir Danasa. Zlato naj bi bilo razdeljeno v skladu z že sprejetimi deleži v nasledstvu SFRJ, ki pa jih uradni Beograd ni sprejel. Danasov vir trdi, da gre za zlato, ki je vredno več kot pol milijarde dolarjev, sedanji Jugoslaviji pa bi od tega pripadlo 30 odstotkov oziroma približno 180 milijonov dolarjev.
Dellove delnice vztrajno padajo
13. 11. 2000 00.00
Delnice podjetja Dell Computer so v petek padle, potem, ko so pri tem podjetju povedali, da v prihodnjem letu pričakujejo počasnejšo rast prodaje, kar je povzročilo pravi pravcati preplah in s tem tudi padanje cen delnic ostalih tehnoloških podjetij. Pojav je prizadel tudi Intel, ki izdeluje procesorske enote za Dell, in seveda tudi Microsoft, ki skrbi za operacijske sisteme. Analitiki pravijo, da se je to zgodilo ob tem, ko so investitorji spoznali, da so leta nebrzdane rasti industrije osebnih računalnikov dokončno minila. Dellove delnice so tako padle za 18 odstotkov, hkrati z njimi pa, kot rečeno, tudi delnice ostalih izdelovalcev računalnikov, IBM-a, HP-ja in ostalih. Microsoft, IBM, HP in Intel, štirje tehnološki velikani iz Dow Jonesa, so tako povzročili padec indeksa za okroglih 100 točk.
Nagrade za slovenske inovatorje
13. 11. 2000 00.00
Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Preprečevanje nasilja v šolah
13. 11. 2000 00.00
Omejevanje nasilja v šolah, domovih in vrtcih bo osrednja tema strokovnega srečanja pomočnikov ravnateljev, ki se danes začenja v Portorožu. Na posvetu bo sodelovala vrsta uglednih strokovnjakov s tega področja, ki bodo s predstavitvami različnih pogledov prispevali k razumevanju zapletene tematike nasilja. Organizator srečanja, ki bo trajalo do 15. novembra, je Šola za ravnatelje.
Tipkovnica iz blaga
13. 11. 2000 00.00
Pri podjetju ElekTex trdijo, da so izdelali prvo tipkovnico, narejeno povsem iz blaga. Posledica tega je seveda zelo enostavno prenašanje in spravljanje tega standardnega kosa računalniške periferije. Tipkovnico enostavno prepognemo, spravimo v žep in že jo nesemo kamorkoli. V ElekTexu pravijo, da lahko njihove tipkovnice brez strahu operemo, prepogibamo, mečkamo, skratka počnemo vse, česar ponavadi s tipkovnico ne bi počeli. Glede na to, da gredo njene navadne plastične sorodnice zelo dobro v prodajo, pri ElekTexu pričakujejo, da bo tudi njihova dosegla velik tržni uspeh. Tipkovnica naj bi prišla na ameriški trg v začetku naslednjega leta, cena pa naj bi se vrtela okrog 60 ameriških dolarjev.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Posvetovanja o mandatarju
13. 11. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je po nedavni izvolitvi parlamentarnega vodstva v skladu s svojimi ustavnimi pristojnostmi začel posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin in bo na tej podlagi po napovedih že jutri državnemu zboru predlagal kandidata za predsednika vlade, ki pa bo glede na povolilno razdelitev moči v parlamentu in domala že sklenjena koalicijska povezovanja brez velikih ugibanj prvak LDS Janez Drnovšek. Pogovora s predsednikom države so se dopoldne že udeležili predstavniki LDS, ZLSD, SLS+SKD in NSi, zaradi mednarodnih obveznosti pa se vabilu ni odzval Janez Janša, predsednik SDS.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.