tega
Ali se virus ebola širi?
02. 11. 2000 00.00
Kljub prizadevanjem ugandskih oblasti in človekoljubnih organizacij, da bi zaustavili epidemijo, ki jo povzroča virus ebola, se je smrtonosni virus razširil izven območja karantene na severu države. V Ugando bodo po besedah predstavnika ugandskega ministrstva za zdravstvo dopotovali novi strokovnjaki, ki naj bi pomagali najti način za ustavitev širjenja epidemije.
Politolog Lichtman o volitvah v ZDA
02. 11. 2000 00.00
Ameriški univerzitetni politolog Allan Lichtman je povedal, da je precej verjetno, da bodo predsedniške volitve v ZDA v znamenju izrazitega neravnotežja med številom zveznih držav v katerih bo zmagal predsedniški kandidat in končnim izidom. Tako lahko republikanski kandidat George W. Bush kljub zmagi v več kot 30 zveznih državah izgubi. Do tega bi lahko prišlo zaradi relativno velike moči demokratskega kandidata Ala Gora v bolj najbolj naseljenih zveznih državah.
Mojstrovine Slovenije na Dunaju
01. 11. 2000 00.00
Na Dunaju bodo v sredo, 8. novembra, v nakupovalni hiši Steffl odprli mednarodno razstavo Mojstrovine Slovenije - srečanje s sodobnimi rokodelci. Razstava bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. Med 8. in 16. novembrom bo v slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju poleg tega odprta razstava ljubljanskega Mestnega muzeja z naslovom Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije. Od 9. do 11. novembra pa bodo Dunajčani v restavraciji Barbaro's lahko okušali dobrote slovenske kuhinje, ki jim jih bo pripravljal mojster Slavko Adamlje iz ljubljanskega Maxima.
Predstavitev italijanskih pesnikov
01. 11. 2000 00.00
V goriški Državni knjižnici so sinoči predstavili večjezično zbirko poezij italijanskih pesnikov iz Furlanije Julijske krajine z naslovom Prvi zvezek prevodov (Primo quaderno di traduzioni), ki jo je izdala založba Campanotto Editore s sodelovanjem Tržaške univerze in Visoke šole modernih jezikov za prevajalce iz Trsta in goriške literarne revije Lunini zvezki, ki jo vodi pesnik Silvio Cumpeta.
Predstavitev slovenskega turizma
01. 11. 2000 00.00
Delegacija ministrstva za malo gospodarstvo in turizem bo od 4. do 10. novembra pod vodstvom ministra Janka Razgorška na uradnem obisku v Jordaniji. V delegaciji bodo poleg ministra in predstavnikov ministrstva za malo gospodarstvo in turizem tudi predstavniki Slovenske turistične organizacije (STO) in slovenskega turističnega gospodarstva, so sporočili iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Hatami na Japonskem
01. 11. 2000 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je včeraj prispel na štiridnevni obisk na Japonsko. Danes je po neformalnih srečanjih z japonskim premierom Joširom Morijem izrazil upanje, da bo njegov obisk omogočil odprtje novega poglavja v odnosih med državama.
Znižana brezposelnost v Franciji
01. 11. 2000 00.00
Število iskalcev zaposlitve v Franciji se je po povečanju v poletnih mesecih septembra znova močno znižalo. Brezposelnost naj bi se septembra v primerjavi z avgustom znižala za 2,5 odstotkov, v državi pa naj bilo po ta teden objavljenih podatkih ministrstva za delo tega meseca 2.270.300 brezposelnih.
Izidi tekem lige NBA
01. 11. 2000 00.00
Začela se je ameriška poklicna košarkarska liga. Prvi dan je bilo na sporedu kar 13 tekem, med nastopajočimi pa je bil tudi slovenski reprezentant v dresu Minnesote Radoslav Nesterovič. Na igrišču je prebil skoraj celo tekmo (35 minut), dosegel 16 točk (met 8:11) in nabral še 13 skokov, od tega šest v napadu.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Gronkjaer v Chelseo
31. 10. 2000 00.00
Član danske nogometne reprezentance Jesper Gronkjaer bo od 1. januarja 2001 igral v ekipi Chelsea, so sporočili s tega londonskega kluba. Triindvajsetletni igralec je podpisal pogodbo za štiri leta in pol, vredna pa je okrog 2,5 milijarde SIT.
DaimlerChrysler ne bo prodal Chryslerja
31. 10. 2000 00.00
Uprava nemško-ameriškega izdelovalca avtomobilov DaimlerChrysler ne namerava prodati ameriškega dela podjetja Chrysler, ki mu
Med ilegalci največ Irancev
31. 10. 2000 00.00
Število ilegalnih prehodov se povečuje na 92 kilometrov dolgem odseku slovensko-hrvaške meje, ki ga pokriva Policijska uprava Krško. Po besedah Zlatka Pirša, načelnika urada uniformirane policije, so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili 1198 ilegalcev ali 38 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani.
Vlak v Atomske Toplice tudi pozimi
31. 10. 2000 00.00
Slovenske železnice (SŽ) bodo vožnje kopalnega zelenega vlaka, ki je vse od letošnjega 24. junija naprej vozil do Atomskih Toplic in je prinašal tudi ugodnejše cene pri storitvah Atomskih Toplic, podaljšale na vse sobote do konca aprila 2001.
Ob Dnevu reformacije
31. 10. 2000 00.00
Danes, na sam dan reformacije, v vseh evangeličanskih cerkvah po državi potekajo praznična bogoslužja. Konec novembra pa bodo v Murski Soboti pripravili tudi znanstveni simpozij ob 450-letnici prve slovenske tiskane knjige. Na včerajšnji osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige v Cankarjevem domu je govoril Oto Norčič, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Po njegovih besedah Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, odprto pa je vprašanje sredstev.
IO SLS+SKD potrdil skupino za pogajanja
30. 10. 2000 00.00
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na nocojšnji za javnost zaprti seji potrdil in imenoval posebno pogajalsko skupino, ki se bo z Liberalno demokracijo Slovenije (LDS) pogajala o ponudbi za oblikovanje vlade. Za vodjo pogajalske skupine so imenovali predsednika stranke Franca Zagožna, njeni člani pa so še Janez Podobnik, Jože Duhovnik, Zvonko Ivanušič, Franci But in Jože Zupančič. Poleg tega je izvršilni odbor svetu stranke, ki se bo sestal v ponedeljek, 6. novembra, priporočil, da razpravlja tudi o datumu razpisa rednega kongresa stranke. Kot je bilo predvideno, so Janeza Podobnika potrdili za vodjo poslanske skupine SLS+SKD.
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Crossair bo ukinila letalske linije
30. 10. 2000 00.00
Švicarska letalska družba Crossair, ki se spopada z izgubo, bo ukinila nekatere letalske linije, prodala nekaj letal in odpustila del zaposlenih. Končno odločitev o tem bo vodstvo družbe Crossair sprejelo v roku dveh tednov, je povedal direktor družbe Moritz Suter. Namestnik direktorja Andre Dose pa je dejal, da gre za preživetje družbe, in da načrtujejo varčevalni program, s katerim bi prihranili več deset milijonov nemških mark. Kot vzrok za varčevalni program je Crossair navedel kolektivno pogodbo, glede katere se družba že več mesecev ne more dogovoriti s piloti, po besedah Suterja pa pomembno vlogo v krizi letalske družbe igrajo tudi visoke cene goriva in visok tečaj dolarja.
Povečanje števila zaposlenih v SAP
30. 10. 2000 00.00
Največje evropsko podjetje za razvoj programiranja, SAP AG, je v sredo objavilo svoje načrte za prihodnost. V svoji ameriški podružnici nameravajo v naslednjih dveh letih povečati število zaposlenih kar za 40 odstotkov. Toliko nove delovne sile pri SAP AG potrebujejo predvsem zaradi odprtja novega raziskovalnega centra, ki naj bi pripomogel k uspešnejšemu izvajanju poslovne politike podjetja, ki namerava v bodočnosti razvijati predvsem nove rešitve za e-poslovanje.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Predlog zakona o rabi slovenščine
29. 10. 2000 00.00
Po približno treh letih prizadevanj je konec septembra v državni zbor priromal predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika. V zakonodajno obravnavo ga je poslal državni svet, ki je besedilo zakonskega predloga določil na seji 27. septembra letos. Pobudo, da državni svet pripravi predlog, je sredi julija letos dal državni svetnik Zoltan Jan. Sicer pa je prvotni predlog delovnega gradiva za izdajo zakona, ki ga je leta 1997 pripravil nekdanji minister za kulturo Janez Dular, imela pred tem približno tri leta v obravnavi delovna skupina za jezikovno načrtovanje, ki je delovno telo odbora DZ za kulturo, šolstvo in šport. Junija letos je potekala tudi predstavitev mnenj o tezah za zakonsko ureditev tega področja
Temeljni kamen za novo šolo
29. 10. 2000 00.00
Štefka Kučan, soproga predsednika države, je ob prazniku občine Brežice položila temeljni kamen za novo osnovno šolo v Pišecah. Sedanja šolska stavba, stara skoraj sto let, je dotrajala, na demografsko ogroženem območju na robu Kozjanskega pa se življenje vendarle počasi vrača tudi v slikovito in turistično zanimivo vas.
Nizek priliv tujih investicij
29. 10. 2000 00.00
Priliv tujih neposrednih investicij (TNI) v Slovenijo je že nekaj let na nizki ravni. Po mnenju domačih in tujih strokovnjakov glavno oviro za tuje investicije predstavlja neprijazno poslovno okolje in z njim povezane administrativne ovire. Direktor Urada za gospodarsko promocijo in tuje investicije Matej Kovač meni, da lahko Slovenija svoj ugled na področju TNI spremeni z bolj ofenzivno in transparentno privatizacijo, odpravo ovir za investicije, kar pomeni predvsem povečati ponudbo stavbnih zemljišč za industrijo, ter vzpostavitev verodostojnega sistema nepovratnih vzpodbud za TNI. Ob tem ocenjuje, če bo država ustrezno ukrepala, da se bo priliv TNI ob vstopu Slovenije v EU najverjetneje povečal in se s slabega enega odstotka bruto domačega proizvoda povzpel na tri odstotke.
SŽ pridružene članice Eurofera
29. 10. 2000 00.00
Slovenske železarne (SŽ) bodo s 1. novembrom postale pridružene članice Eurofera, evropskega združenja jeklarske in železarske industrije. Kot poglavitno prednost članstva v Euroferu je direktor družbe Acroni Jesenice in član uprave SŽ Vasilij Prešeren omenil stalen stik s kar 95 odstotki zahodnoevropskega jeklarstva, kolikor je združenega v konfederaciji s sedežem v Bruslju.
Projekt internetnega ombudsmana
28. 10. 2000 00.00
Projekt internetnega ombudsmana, s katerim so v sosednji Avstriji začeli oktobra tega leta, se je izkazal kot dobra poteza, saj se je od pilotske faze v januarju pa do dejanskega začetka delovanja ukvarjal z več kot 700 vprašanji in 105 problemi elektronskega trgovanja. Kot so sporočili s sejma INFOS '00, Zveza potrošnikov Slovenije že sodeluje s sosedi in potrošniki bodo lahko v nekaj letih izbirali med resnimi in zanesljivimi ponudniki v internetni trgovini.
Finale tekmovanja v šivanju odej
28. 10. 2000 00.00
V Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas te dni poteka mednarodno tekmovanje v šivanju odej International Quilt Festival. V finale tekmovanja se je uvrstila tudi Slovenka, Cvetka Hojnik Dorojevič iz Lendave z odejo, poimenovano Zaljubljene ženske. Naloga za 50 tekmovalcev z vsega sveta je bila ustvariti odejo s sporočilom, mislijo in zgodbami, ki jih bomo lahko spremljali še v naslednjem tisočletju.
Peterle o prošnji ZRJ za članstvo v ZN
28. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je v izjavi za POP TV dejal, da je prošnja za članstvo, ki jo je
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Izginilo odlikovanje za Miloševića
28. 10. 2000 00.00
Zlato odlikovanje, ki je bilo izdelano za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je izginilo. Milošević bi moral na pobudo stranke Jugoslovanske levice najvišje državno odlikovanje, red narodnega heroja, dobiti že minulo poletje, vendar pa so podelitev zaradi negativnih odzivov preložili na čas po pričakovani ponovni izvolitvi Miloševića. A so se ušteli in 24. septembra je bil za jugoslovanskega predsednika izvoljen Vojislav Koštunica. Povrh vsega je sedaj izginilo še odlikovanje. Po navedbah vodje nadzora proizvodnje v rudniku zlata Majdanpek odlikovanje tehta okoli 640 gramov in je izdelano iz 14-karatnega zlata. V javnosti se širijo govorice, da naj bi Miloševića poleg tega razveselili še s parom dragocenih briljantov.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.