tisk
Umiritev razmer v Kosovski Mitrovici
02. 02. 2001 00.00
Civilni upravitelj Združenih narodov na Kosovu Hans Haekkerup in poveljnik mirovnih sil KFOR, general Carlo Cabigiosu, sta s predstavniki albanske skupnosti v Kosovski Mitrovici podpisala načrt, s katerim naj bi končali nemire v mestu, danes poroča kosovski tisk. Sicer so bile razmere v razdeljenem mestu po več dnevih nasilnih protestov Albancev ponoči in dopoldan mirne. Albanski voditelji so prebivalstvo pozvali k miru in k odpovedi nasilja, je poročala agencija Beta.
Jelcinov sedemdeseti rojstni dan
01. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moskovskem kliničnem centru obiskal svojega predhodnika Borisa Jelcina in mu voščil za sedemdeseti rojstni dan. Jelcina sta prišla pozdravit tudi premier Mihail Kasjanov in šef urada ruskega predsednika Aleksander Vološin. Jelcina so v torek pripeljali v bolnišnico zaradi virusne infekcije. Nekdanji ruski predsednik mora tako svoj 70. rojstni dan praznovati kar v moskovski centralni bolnišnici, saj je z njegovim zdravjem tako hudo, da bo trajalo še precej časa, preden bo bolnišnico lahko zapustil. O tem priča tudi dejstvo, da ga lahko po navodilih zdravnikov obiskujejo samo njegovi najbližji sorodniki, vendar pa, kot je dejal Jelcinov zdravnik Vladimir Ševčenko, "srce normalno deluje, to pa je trenutno najpomembnejše".
Kmalu prvi popis prebivalstva v ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski zavod za statistiko je danes sporočil, da bodo od 1. do 15. aprila izvedli prvi popis prebivalstva v Zvezni republiki Jugoslaviji od njenega oblikovanja 27. aprila 1992. V popisu želijo ugotoviti število prebivalcev, gospodinjstev ter stanovanj v ZRJ.
Cartlandova zapustila prazno oporoko
16. 01. 2001 00.00
Svetovno znana britanska pisateljica ljubezenskih romanov Barbara Cartland, sicer znana tudi kot Dama v rožnatem, ni v svoji oporoki zapustila prav ničesar, je poročal britanski rumeni tisk. Cartlandova, ki je umrla maja lani in je v svojih 98 letih življenja napisala kar 723 romanov, prevedenih v 36 jezikov in prodanih v milijardnih izvodih, naj bi imela premoženje v višini 1,14 milijona funtov, od katerega pa po mnenju tabloida Daily Mail po poravnavi pisateljičinih dolgov ne bo ostalo prav nič.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Grški vojaki na Kosovu želijo domov
13. 01. 2001 00.00
Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
Zastoj ali napredek na mirovnih pogajanjih
22. 12. 2000 00.00
Pogajanja med Izraelci in Palestinci, ki s posredovanjem ZDA potekajo v izoliranem letalskem oporišču pri Washingtonu, so zašla v krizo, saj sta se po izjavi enega od Palestinskih pogajalcev, sprti strani skoraj zapletli v pretep.
Nov roman Dušana Jelinčiča
15. 12. 2000 00.00
Pri koprski založbi Lipa je izšel kriminalni roman Umor pod K2 pisatelja Dušana Jelinčiča, ki se je slovenskim in italijanskim bralcem predstavil kot avtor romanov, povesti in esejev. Dušan Jelinčič s svojimi deli vedno znova prevetri literarno javnost in zdi se, da se samemu sebi tudi tokrat ni izneveril. Umor pod K2 je prva alpinistična kriminalka, ki se loteva častihlepja in maščevanja, pred katerima niso imuni niti vrhovi Himalaje. Avtor presega zgolj kriminalni žanr s slikanjem eksistencialnih in transcendentalnih vprašanj, ki se alpinistom in šerpam v stiku z mogočno naravo postavljajo v najbolj prečiščeni obliki.
Potočnikova prispela v Beograd
13. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Viktorija Potočnik je z delegacijo Mestne občine Ljubljane (MOL) in delegacijo gospodarstvenikov dopotovala v srbsko in jugoslovansko prestolnico na dvodnevni uradni obisk na povabilo beograjskega župana Milana Protića. Delegacija MOL na čelu s Potočnikovo se bo danes pogovarjala z beograjskim županom Protićem in s predsednikom mestne vlade Nenadom Bogdanovićem. Na jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve so potrdili, da bo jutri popoldne ljubljansko županjo sprejel tudi šef jugoslovanske diplomacije Goran Svilanović. Potočnikova, ki je bila nazadnje v Beogradu 1991, je povedala, da jo veseli, ker je v ZRJ prišlo do ustreznega političnega ozračja, ki omogoča nadaljnje sodelovanje tako med državama kot med prestolnicama.
Glavni vzhodnoevropski portali se povezujejo
12. 12. 2000 00.00
Glavni vzhodnoevropski spletni portali zaradi vse večje konkurence manjših portalov načrtujejo medsebojno povezovanje. Med temi portali so poljski Wirtualna Polska, češki Centrum.cz in madžarski Index.hu, ki so sporočili, da njihovo povezovanje pomeni predvsem izmenjavo tehnologij ter združevanje tržne in oglaševalske moči. Temeljni cilj povezovanja je zmanjšanje stroškov in ustanovitev močne vzhodnoevropske mreže, ki se bo lahko dolgoročno uspešno upirala mnogim novim in yahooju podobnim portalom, je povedal predsednik uprave NetCentrum Ondrej Tomek.
V Kaliforniji varčujejo
09. 12. 2000 00.00
Prebivalci Kalifornije bodo lučke na novoletnih jelkah in ostale lučke, s katerimi v prednovoletnem času okrasijo svoje domove, lahko prižgali šele zvečer. Kot je poročal ameriški tisk, so kalifornijske oblasti zaradi krize v oskrbi z električno energijo pozvale prebivalce, naj varčujejo z elektriko. Vse vrste lučk in podobno okrasje na električno energijo naj bi tako priključili šele po 20. uri. Lučke za novoletne jelke po podatkih kalifornijskih oblasti porabijo veliko elektrike, kar bi lahko preobremenilo omrežje in povzročilo težave pri oskrbi z električno energijo.
Odgovornost za napad prevzeli skrajneži
06. 12. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji napad na uslužbenca izraelskega veleposlaništva v Amanu Šloma Razabija je danes prevzela skrajna islamska skupina Gibanje za boj jordanskega islamskega odpora. Ranjenega diplomata so operirali na srcu, njegovo zdravstveno stanje pa je stabilno. Zaradi incidenta namerava Izrael z veleposlaništva v Amanu odpoklicati "nepotrebno" osebje in njihove družine. Izraelski specialci pa so v noči na sredo na Zahodnem bregu aretirali osem oboroženih Palestincev, ki so obtoženi organiziranja terorističnih napadov proti Izraelu. Na Zahodnem bregu pa je bil danes lažje ranjen nek izraelski civilist. Izraelski tisk medtem poroča, da naj bi bile predčasne parlamentarne volitve najverjetneje 22. maja prihodnje leto. Izraelski poslanci so namreč minuli teden izglasovali zakon o razpustitvi kneseta in predčasnih volitvah. O točnem datumu naj bi se danes dogovorili predstavniki desničarske stranke Likud in laburistov. Desničarski vodja Ariel Šaron pa je danes po sinočnjih pogovorih z Barakom izključil možnost velike koalicije med Likudom in blokom izraelskega premiera Ehuda Baraka En Izrael.
Dvopasovnica za pešce
05. 12. 2000 00.00
Na najbolj prometni ulici v Londonu, Oxford Street, naj bi kmalu uredili dvopasovnico za pešce - en pas bi bil namenjen počasnežem, drugi pa tistim, ki hitijo, je poročal britanski tisk.
Haaško sodišče proti generalom
04. 12. 2000 00.00
Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Poplave na jugovzhodu Azije
26. 11. 2000 00.00
Močno deževje že nekaj dni pesti celotno območje jugovzhodne Azije. Poplave in zemeljski plazovi, ki so prizadeli indonezijski otok Sumatro, so doslej terjali najmanj 86 življenj, več kot 80 ljudi pa je pogrešanih, so danes sporočili reševalci. Plazovi blata so na treh krajih pokopali okoli 100 hiš. Obilno deževje je najbolj prizadelo zahod in sever otoka. Poplavljenih je več tisoč hektarov riževih polj, zaprte so številne prometne povezave, več tisoč ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove. Pri odpravljanju posledic ujme, ki traja že od minulega ponedeljka, sodeluje tudi vojska.
Novi primeri Creuzfeldt-Jakobove bolezni
24. 11. 2000 00.00
Nemški tisk danes poroča, da so se tudi v Nemčiji morda že pojavili prvi primeri bolezni Creuzfeldt-Jakobove bolezni, človeške različice bolezni norih krav, ki naj bi se prenesla z živali. Tako naj bi se na kliniki v Bad Homburgu zdravil neki starejši moški, za katerega domnevajo, da boleha za to boleznijo, v Münchnu pa naj bi zbolel neki dvaindvajsetletnik.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Nov roman Umberta Eca
23. 11. 2000 00.00
V Italiji so včeraj izdali prvih 300.000 primerkov novega romana italijanskega pisatelja Umberta Eca (68) z naslovom Baudolino. Kot poroča italijanski tisk, naj bi Eco, avtor znamenitega romana Ime rože, v najnovejše delo, ki ima 500 strani, vključil tudi avtobiografske poteze. "Pripovedujem o svojem rojstnem mestu Alessandria na severu Italije, pri čemer sem poskušal posnemati tamkajšnje narečje. Gre za smešno knjigo," je za rimski časnik La Republicca pojasnil Eco.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
Madonna brezplačno
27. 10. 2000 00.00
Ameriška pevka Madonna bo imela 5. novembra v New Yorku koncert, ki si ga bo lahko brezplačno ogledalo 3000 povabljencev. To bo njen prvi koncert po turneji leta 1993. "Zame je to priložnost, da se vrnem na prizorišče in se obenem zahvalim mojim najzvestejšim oboževalcem, ki so me spremljali vsa ta leta," je pojasnila Madonna (42). Koncert bo priredila v Roseland Ballroom na Manhattnu. Pevkim predstavnik za tisk je poudaril, da omenjeni nastop ne napoveduje nove Madonnine turneje, povedal, pa je, da naj bi pevka podoben koncert priredila tudi v Londonu ter v nekaterih drugih evropskih mestih. Doslej so prodali že dva milijona izvodov njenega najnovejšega albuma Music.
Miloševića varujejo posebne enote
26. 10. 2000 00.00
Marko Nicović, nekdanji vodja kriminalistične policije v Beogradu in podpredsednik Svetovne organizacije za boj proti narkotikom, je povedal, da bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića varujejo "mešane vojaško-policijske enote".
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.