tisk
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
Schüssel poudaril pomen vstopa kandidatk
28. 10. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU naj bi si po mnenju avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla v primeru, da ne bo možna hitra polna vključitev v Evropsko unijo, kot vmesno stopnjo prizadevale za vstop v evropski gospodarski prostor.
Madonna brezplačno
27. 10. 2000 00.00
Ameriška pevka Madonna bo imela 5. novembra v New Yorku koncert, ki si ga bo lahko brezplačno ogledalo 3000 povabljencev. To bo njen prvi koncert po turneji leta 1993. "Zame je to priložnost, da se vrnem na prizorišče in se obenem zahvalim mojim najzvestejšim oboževalcem, ki so me spremljali vsa ta leta," je pojasnila Madonna (42). Koncert bo priredila v Roseland Ballroom na Manhattnu. Pevkim predstavnik za tisk je poudaril, da omenjeni nastop ne napoveduje nove Madonnine turneje, povedal, pa je, da naj bi pevka podoben koncert priredila tudi v Londonu ter v nekaterih drugih evropskih mestih. Doslej so prodali že dva milijona izvodov njenega najnovejšega albuma Music.
Miloševića varujejo posebne enote
26. 10. 2000 00.00
Marko Nicović, nekdanji vodja kriminalistične policije v Beogradu in podpredsednik Svetovne organizacije za boj proti narkotikom, je povedal, da bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića varujejo "mešane vojaško-policijske enote".
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.
Jelcin v spominih pojasnjuje ozadje svojega odstopa
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin v svojih spominih pripoveduje o svojem nepričakovanem odstopu 31. decembra lani. Jelcin je dejal, da se je za odstop odločil sam in z velikim olajšanjem, saj je bil zelo utrujen, je zapisano v odlomkih iz njegovih spominov, ki jih je objavil ruski tisk. Edina oseba, ki je dva tedna pred Jelcinovim odstopom vedela zanj, je bil takratni premier in sedanji ruski predsednik Vladimir Putin, še piše v spominih. "Mislim, da nisem pripravljen na to, Boris Nikolajevič," je dva tedna pred Jelcinovim odstopom v pogovoru z njim dejal Putin, ki naj bi postal začasni predsednik. Od tega pogovora dalje je Jelcin s Putinom delil načrt o odstopu in predaji oblasti. V pogovoru za neki ruski tednik pa je Jelcin povedal, da njegova tretja in tudi "zadnja" knjiga spominov pripoveduje o iskanju močne politične osebnosti, ki bi ga lahko nasledila na mestu predsednika.
Švica blokirala račune
03. 10. 2000 00.00
Švicarske oblasti so blokirale kakih sto bančnih računov bližnjih sodelavcev jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je včeraj v Bernu pred spodnjim domom švicarskega parlamenta sporočil finančni minister Kaspar Villinger. Švica se je junija lani pridružila sankcijam Evropske unije proti ZR Jugoslaviji, med katere spada tudi zamrznitev premoženja približno 300 posameznikov in podjetij iz ZRJ.
Liam Gallagher in Patsy Kensit sta se ločila
28. 09. 2000 00.00
Član britanske skupine Oasis Liam Gallagher in igralka Patsy Kensit sta se minuli konec tedna ločila na londonskem sodišču. Britanski rumeni tisk je pisal, da Gallagher ni ugovarjal igralkini zahtevi za ločitev, ki naj bi bila posledica pevčevega nespametnega vedenja. Gallagher je sprejel tudi odločitev sodišča, da bo moral plačevati preživnino za eno leto starega sina Lennona. Zakon pevca in igralke je trajal tri leta, in sicer do začetka julija letos, zdaj pa imata oba nove partnerje. Liam Gallagher ima razmerje s pevko skupine All Saints Nicole Appleton, Patsy Kensit pa z igralcem Jamiejem Foremanom.
Provladni tisk brez zmagovitega zanosa
25. 09. 2000 00.00
Beograjski časniki, ki so pod nadzorom vladajoče levice, so danes izšli brez običajne razglasitve volilne zmage na prvih straneh in so to tokrat prepustili opoziciji naklonjenemu tisku.
Kanadska "poroka leta" v Montrealu
15. 09. 2000 00.00
Hčerka nekdanjega kanadskega premiera Briana Mulroneyja se bo poročila s sinom glavnega urednika revije Harper's Magazine Lewisa Laphama, Andrewom. Na poroki, ki naj bi bila v soboto, bo veliko svetovno znanih osebnosti, kanadski tisk pa poroko ocenjuje kot poroko leta. 26-letna Caroline, edina hči nekdanjega premiera in najstarejša od njegovih štirih otrok, študira pravo na univerzi v New Yorku. Njen 28-letni zaročenec Andrew Lapham, ki je do lani delal v neki poslovni banki, je nedavno odprl lastno podjetje. Na poroko, ki bo potekala v neki cerkvi v četrti Westmount v Montrealu, je povabljenih več sto ljudi, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush in jordanska kraljica Nur, vdova kralja Huseina. Ameriški senator Ted Kennedy je povabilo na poroko odklonil, ker naj bi se je udeležila tudi nekdanja britanska premiera Margaret Thatcher in John Major, kljub temu, da njuna udeležba še ni potrjena.
Naslov članka
02. 09. 2000 00.00
Indijska opozicijska voditeljica Sonia Gandhi je postala babica. Indijski tisk je naraščaj dinastije Nehru-Gandhi že razglasil za bodočega politika. Deček, ki se je rodil v torek, je sin Priyanke Gandhi Vadre, vnukinje leta 1991 ubitega nekdanjega indijskega premiera Radživa Gandhija, pravnukinje v atentatu leta 1984 ubite premierke Indire Gandhi in prapravnukinje Jawaharlala Nehruja - prvega premiera neodvisne Indije. Vendar pa družina ni v sorodu z borcem za indijsko neodvisnost Mahatmo Gandhijem.
Vprašljivost ugodne ponudbe America OnLine
01. 09. 2000 00.00
Močna konkurenca ameriških internet podjetij pripelje tudi do bizarnih ponudb potrošnikom. America OnLine svojim novim naročnikom ponuja prvih 700 ur brezplačno, drobni tisk pa govori, da 700 brezplačnih ur velja le prvi mesec. To pomeni, da bi ponudbo lahko polno izkoristili le, če bi bili prvi mesec dni skoraj 23 ur na dan na internetu.
Italijanska vlada želi privatizirati RAI
31. 08. 2000 00.00
Italijanski premier Giuliano Amato je napovedal privatizacijo državne televizije RAI, poroča danes italijanski tisk in dodaja, da je napoved sprožila številne kritike v vladni koaliciji. Predvsem zeleni, komunisti in del Levih demokratov želijo ohraniti javni nadzor nad tremi postajami italijanske radiotelevizije.
Srbski tisk o ugrabitvi Ivana Stamboliča
31. 08. 2000 00.00
Vsa do sedaj odkrita dejstva o ugrabitvi nekdanjega komunisitčnega funkcionarja in svojčas prvega človeka Srbije Ivana Stamboliča napeljujejo na sklep, da je bil Stambolič ugrabljen v klasičnem slogu mafije, piše današnja Politika, ki je včeraj prvič objavila vest o tem dogodku. O ugrabitvi Stamboliča, ki ga njegova družina pogreša od 25. avgusta, so začeli poročati tudi drugi provladni časniki.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Haider na golf turnirju na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Na Bledu bo v danes potekal golf turnir, na katerem se bo pomerilo 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo na Bled prispel tudi koroški deželni glavar Jörg Haider in spregovoril na novinarski konferenci na temo Brez meja - Evropska mreža. Kot je Haider povedal včeraj v Celovcu, gre za sodelovanje pri trženju golfa v teh treh deželah.
Španci na OI brez Carballa
16. 08. 2000 00.00
Španska gimnastična reprezentanca bo na olimpijskih igrah v Sydneyju nastopila brez Jesusa Carballa, svetovnega prvaka na drogu in enega od španskih favoritov za medaljo. 23-letnik si je potrgal vezi v desnem kolenu in že v četrtek ga čaka operacija. Španski tisk je poročal, da se je Carballo poškodoval že pred tremi meseci na treningu na konju z ročaju.
Haider zahteva odpravo avnojskih določil
16. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je kot pogoj za vstop Slovenije in Češke v EU zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih določil. Na komemoraciji v čast nemškim pregnancem v Gurku, je Haider za koroški tisk včeraj pojasnil, da ni smiselno, da v današnji Evropi še obstajajo dekreti, ki upravičujejo "umor pripadnikov nemške manjšine". Koroški deželni glavar je zato zahteval "popravilo tega ljudomrznega prepričanja".
Haiderjev pevski debi
15. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji vodja avstrijske skrajne desnice Jörg Haider je včeraj zvečer prvič javno nastopil kot pevec. Na Prvem alpskem prazniku narodne glasbe v kraju Djekše blizu Velikovca na avstrijskem Koroškem je Haider zapel svojo rap skladbo z naslovom Koroška ima srce. Pesem opisuje lepote pokrajine na jugu Avstrije, kjer se gore dvigujejo nad jezeri. Skladba bo izšla jeseni na zgoščenki z narodnozabavno glasbo, izkupiček od prodaje pa bodo namenili invalidnim otrokom.
Zaradi poplav v Nepalu doslej 110 mrtvih
14. 08. 2000 00.00
V Nepalu je od sredine junija zaradi poplav, ki jih je povzročilo močno monsunsko deževje, umrlo 110 ljudi, je danes poročal nepalski tisk. V zadnjih 24 urah je v poplavah in zemeljskih plazovih in zaradi pikov okuženih komarjev po pisanju nepalskega dnevnika v angleškem jeziku Kathmandu Post umrlo najmanj sedem ljudi.
Nesrečno osvajanje dekletovega srca
13. 08. 2000 00.00
31-letni Britanec se je utopil, medtem ko je skušal preplavati neko reko, z namenom da bi osvojil srce ljubljenega dekleta, je poročal britanski tisk. 31-letni Paul McGregor in 19-letna Emma Priestley sta bila par komaj dva tedna, vendar je Paul dekle že dvakrat brez uspeha zaprosil za roko. Prejšnji teden pa sta bila zaljubljenca na izletu ob neki reki v osrednji Angliji, kjer je Paul vprašal Emmo, ali naj preplava reko. Emma mu je odgovorila pritrdilno, za nagrado pa mu je obljubila, da se bo poročila z njim. Paul, sicer dober plavalec, je kljub opozorilnim tablam o močnih tokovih skočil v vodo in se na pol poti potopil. Njegovo truplo so naslednji dan našli policijski potapljači. Neutolažljiva Emma je po nesreči dejala, da se je s snubcem, ki je tragično končal, resnično nameravala poročiti.
Sonyjeva racionalizacija v Evropi
09. 08. 2000 00.00
Japonski proizvajalec elektronike Sony je sporočil, da bo zaprl 45 svojih distribucijskih centrov v Evropi. Vse delo naj bi poslej bolj učinkovito opravili v petih centrih. Kot je povedal predstavnik japonske družbe, še ni odločeno, katere centre bodo ohranili, japonski tisk pa omenja centre v Veliki Britaniji, Španiji, na Češkem in Finskem. Japonski tisk tudi piše, da bo administrative dejavnosti Sonyja za Evropo opravljala regionalna podružnica v Berlinu.
Catherine Zeta-Jones rodila sina
09. 08. 2000 00.00
Filmskima zvezdnikoma Catherine Zeta-Jones in Michaelu Douglasu se je v noči na sredo v Los Angelesu rodil sin, Dylan Michael Douglas. Igralkina predstavnica za tisk je povedala, da se vsi počutijo odlično. Dylan Michael Douglas je prvi otrok britanske igralke in drugi sin Michaela Douglasa, ki ima iz prejšnjega zakona sina Camerona. Par se je zaročil na silvestrovo in še vedno načrtuje poroko.
Sony zapira distribucijske centre
08. 08. 2000 00.00
Japonski proizvajalec elektronike Sony je sporočil, da bo zaprl 45 svojih distribucijskih centrov v Evropi. Vse delo naj bi poslej bolj učinkovito opravili v petih centrih.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 17.23
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 00.00
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.