tuji
Začetek razprave o Jorasovi tožbi
29. 08. 2001 00.00
Na novogoriškem upravnem sodišču so začeli razpravo o tožbi proti Republiki Sloveniji in državnemu zboru, ki jo je vložil Joško Joras.
Odzivi na Jorasovo tožbo
28. 08. 2001 00.00
Tožba Joška Jorasa, v kateri državo zaradi meloobmejnega sporazuma s Hrvaško obtožuje kršitve sedmih ustavnih pravic, je sprožila val odzivov.
Delavci Bis-Marka stavkajo že 100 dni
29. 08. 2001 00.00
Nekaj več kot 100 delavcev podjetja Bis-Mark na lokaciji nekdanjega Tama, ki so zadnjo plačo prejeli marca, je danes stavkalo že stoti dan.
Joras toži državo
28. 08. 2001 00.00
Joško Joras, prebivalec enega od treh spornih zaselkov ob meji s Hrvaško, je zaradi maloobmejnega sporazuma vložil tožbo zoper državo.
Metal pred privatizacijo
27. 08. 2001 00.00
V železarski družbi Metal so objavili predlog privatizacije podjetja, ki je v prvi polovici leta zabeležilo 3,5 milijona DEM čistega dobička.
Petrinova zadovoljna s konferenco
27. 08. 2001 00.00
Ministrica za gospodarstvo Tea Petrin se je udeležila dvodnevne konference ministrov za gospodarstvo in delo držav kandidatk prvega kroga širitve EU.
Liberalizacija elektrogospodarstva
24. 08. 2001 00.00
Elektro Slovenija je objavil razpis za dostop do omrežja za uvoz električne energije v letu 2002. Odpiranje slovenskega trga tuji konkurenci naj bi pripomoglo h konkurenčnim cenam električne energije.
Kisline za štiri tone heroina
22. 08. 2001 00.00
200 plastičnih sodov, ki so jih prejšnji teden zasegli celjski kriminalisti, je vsebovalo skupno 10 ton anhidrida ocetne kisline. Taka količina bi zadostovala za proizvodnjo štirih ton heroina.
Ključni dnevi za prihodnost Makedonije
13. 07. 2001 00.00
Pogovori med voditelji makedonskih in albanskih strank ter makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim so po ocenah strokovnjakov vstopili v zaključno, najbolj kritično fazo. Makedonski in tuji strokovnjaki so oblikovali zadnjo verzijo predloga za spremembo makedonske ustave, makedonski in albanski stranki pa sta že dodali svoje amandmaje. Analitiki iz Skopja ocenjujejo, da so naslednji trije dnevi ključni za prihodnost Makedonije, ali bodo pogajalci dosegli soglasje, čemur bi sledilo razoroževanje albanskih skrajnežev, ali pa se bo krhek mir spremenil v vojno. Za prvo in drugo možnost naj bi se po poročanju jugoslovanske agencije Tanjug pripravljali obe strani, ne izključujejo pa tudi možnosti, da bi morebitne neuspešne pogovore v Skopju nadaljevali v tujini, za kar si prizadeva albanska stran, makedonska pa se temu želi na vsak način izogniti.
Salon slovenskega pohištva v Beogradu
12. 07. 2001 00.00
Predstavniki štirinajstih slovenskih pohištvenih podjetij so v ponedeljek, 9. julija, v centru Beograda odprli salon slovenskega pohištva. Gre za prvi salon slovenskega pohištva v Jugoslaviji, ki so ga podjetja odprla v sodelovanju z podjetjem ABC Trgovina iz Ljubljane. Otvoritve se je poleg številnih poslovnih partnerjev in končnih kupcev, udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije Borut Šuklje in podpredsednik privredne komore Jugoslavije Drago Šofranac.
Obisk švicarskega generala
11. 07. 2001 00.00
Na povabilo načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadirja Ladislava Lipiča je na dvodnevni obisk v Slovenijo pripotoval načelnik generalštaba oboroženih sil Švicarske konfederacije general Hans Ulrich Scherrer. Tuji gost se je srečal z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom in z Lipičem, po srečanju s slednjim pa je povedal, da imata slovenska in švicarska vojska sicer veliko skupnega, čeprav sta njuna obrambna sistema različna. Lipič in Scherrer sta se strinjala, da obisk te vrste pomeni potrditev dosedanjega uspešnega sodelovanja med vojskama in tudi dober obet za prihodnje sodelovanje.
Zavrnjeni predlogi albanskih strank
11. 07. 2001 00.00
Pogovori o spremembah makedonske ustave so se končali brez uspeha, potem ko vodje najpomembnejših makedonskih strank niso pristali na predloge albanskih strank o radikalni reformi ustave. Voditelji albanskih strank vztrajajo pri zahtevi, da se albanski manjšini v ustavi prizna status naroda, albanščina pa razglasi za uradni jezik. Albanska skupnost prav tako zahteva svojo lokalno policijo, služenje vojaškega roka v rojstnem kraju in visokošolsko izobraževanje v materinem jeziku.
Sprejet mirovni načrt
10. 07. 2001 00.00
Voditelji dveh najpomembnejših albanskih strank v Makedoniji so sprejeli mirovni načrt, ki so ga predlagali predstavniki mednarodne skupnosti za končanje krize v državi, je po pogovoru z voditelji makedonskih in albanskih strank v Skopju izjavil odposlanec Evropske unije za Makedonijo Francois Leotard. Pogovore je označil kot zelo konstruktivne in izrazil optimizem glede napredka pogajanj med sprtima stranema.
IBM odpustil 500 delavcev na Madžarskem
06. 07. 2001 00.00
V madžarskem proizvodnem obratu ameriškega računalniškega giganta IBM v mestu Szekesfehervar, v katerem je sicer zaposlenih 5500 delavcev, so zaradi zmanjšanega obsega naročil odpustili 500 delavcev, je poročal madžarski dnevnik Napi Gazdasag. Brez dela so ostali tuji delavci, pretežno iz Slovaške, saj naj bi bilo zaposlovanje tujcev po besedah namestnika direktorja Petra Mohacsija za družbo že dlje časa problematično.
Sprememba ustave ni potrebna
05. 07. 2001 00.00
V Haagu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja novega mednarodnega kazenskega sodišča, ki bo pristojno za sojenje za vojne zločine po vsem svetu. Predstavniki velike večine članic Organizacije Združenih narodov so že pred tremi leti v Rimu sprejeli statut mednarodnega kazenskega sodišča, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito in hkrati pošteno sojenje osumljencem za genocide po celem svetu.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Seminar slovenskega jezika
02. 07. 2001 00.00
Na ljubljanski filozofski fakulteti se je začel 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Organizira ga Center za slovenščino kot drugi tuji jezik, ki ga vodi Marko Stabej. Dvotedenskega seminarja se udeležuje 133 slavistov in slovenistov iz 25 držav. Udeleženci se s slovenskim jezikom bodisi že ukvarjajo na tujih univerzah ali pa se z njo želijo ukvarjati, ker jo potrebujejo pri svojem delu. Minulo nedeljo se je pričela tudi 20. poletna šola slovenskega jezika. V preteklih letih se je slovenščine naučilo že nekaj tisoč študentov z vsega sveta.
Odlikovanje Alojziju Šuštarju
27. 06. 2001 00.00
Predsednik države Milan Kučan je ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije na današnji slovesnosti vročil zlati častni znak svobode RS Alojziju Šuštarju, nekdanjemu nadškofu in ljubljanskemu metropolitu, za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju slovenske države. V nagovoru je predsednik Kučan poudaril, da je počaščen, da lahko danes v imenu slovenske države ob njeni deseti obletnici izroči najvišje državno odlikovanje Šuštarju, ki je s svojim osebnim prizadevanjem, pogumno držo in prepričljivim predstavljanjem resnice o slovenskih osamosvojitvenih prizadevanjih in odločitvah nenadomestljivo prispeval k uspešnosti plebiscita, njegovemu udejanjanju in mednarodnemu priznanju nove slovenske države. Slovesnosti sta se med drugimi udeležila tudi apostolski nuncij Edmund Farhat ter ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode.
Zvon krepi lastništvo v Heliosu in Belinki
15. 06. 2001 00.00
Četrtkovo borzno dogajanje je ponovno postreglo z rahlo rastjo pomembnejših indeksov. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,24% in je vreden 1.820 točk med tem, ko je Slovenski indeks pidov vreden 1353 točk, kar je približno ista vrednost kot v sredo.
Kosovska Srba obsojena na strogo kazen
14. 06. 2001 00.00
Mednarodno sodišče misije ZN na Kosovu (UNMIK), ki deluje v Prizrenu, je včeraj zaradi odgovornosti za umor 95 kosovskih Albancev leta 1999 na 20 let zapora obsodilo kosovskega Srba Čedomirja Jovanoviča. Kot je še sporočila tiskovna predstavnica UNMIK, je bil poleg Jovanoviča na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik skupščine občine Orahovac Andjelko Kolašinac. Ker ni preprečil pobojev v Orahovcu in zaradi uničevanja dokazov bo moral za pet let v zapor.
Načrt varovanja je pripravljen
12. 06. 2001 00.00
Varnostni načrt sobotnega srečanja Busha in Putina v Ljubljani je praktično že pripravljen, podrobnosti pa so iz varnostnih razlogov strogo varovana skrivnost. Načrt je usklajen tako z ameriško tajno službo, ki varuje predsednika Busha, kot tudi z rusko službo za varovanje predsednika Putina.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Manjši padec od pričakovanega
07. 06. 2001 00.00
Tečaji na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v četrtek rahlo padli, vendar pa padec ni bil tako močan kot so morda nekateri pričakovali. Borzni analitiki so pričakovali padec na nivo pod 1800 točk, ki pa ga v četrtek še niso dočakali, saj je bil Slovenski borzni indeks na koncu trgovanja vreden 1813 točk. Zmanjšalo se je tudi število poslov, saj jih je bilo sklenjenih le 1083. Zmanjšanje števila poslov je bilo pričakovano, saj investitorji čakajo kam se bo obrnil trg.
Schröder naj bi nagovoril poslance
07. 06. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor bo nemškega kanclerja Gerharda Schröderja povabil, da bo 25. junija ob deseti obletnici slovenske samostojnosti spregovori poslankam in poslancem DZ. Predlog, da bo Schröder ob obisku v Sloveniji spregovoril poslancem pred začetkom slavnostnega zasedanja, so vodje poslanskih skupin sprejele enotno.
Osvojen prvi vrh!
05. 06. 2001 00.00
V torek se je Slovenski borzni indeks po nekaj mesecih ponovno povzpel čez 1.800 točk. Zabeležili smo rast v višini 1,17% tako, da je Slovenski borzni indeks sedaj vreden 1.818 točk. Slovenski indeks pidov je pridobil 0,21% in je vreden 1.371 točk. Sklenjenih je bilo tudi nekaj več poslov, saj smo jih zabeležili 1.280 v skupni vrednosti 685 mio SIT.
V Slovenijo že prihajajo tuji novinarji
01. 06. 2001 00.00
Na četrtem sestanku se je sestal organizacijski odbor za pripravo srečanja ameriškega in ruskega predsednika Georgea Busha in Vladimirja Putina, ki bo 16. junija. Kraj srečanja še vedno ni določen in kot je za 24 ur dejala direktorica vladnega urada za informiranje Alja Brglez, ima Brdo pri Kranju pred Ljubljano nekaj prednosti, vendar končne odločitve še niso sprejeli. Ameriški predsednik bo še isti večer odpotoval, za ruskega predsednika pa še vedno obstaja možnost, čeprav potrditve še niso dobili.
Mobitel ima nov portal
01. 06. 2001 00.00
Slovenski operater mobilne telefonije Mobitel na trg vse bolj vstopa tudi kot ponudnik informacijskih storitev: sinoči je predstavil svoj novi internetni portal pinkponk.com, ki so ga v Mobitelu označili kot splet nadzorovanih naključij. Uporabnika, ki lahko do njega dostopa tako prek mobilnika kot prek osebnega računalnika, na vstopni točki čakajo najrazličnejše vsebine. V Mobitelu so prepričani, da bo med uporabniki mobilne telefonije in približno 400.000 uporabniki interneta v Sloveniji zanimanje za obisk portala veliko.
General Motors kupuje Daewoo
30. 05. 2001 00.00
Največji svetovni proizvajalec avtomobilov General Motors (GM) bo danes podal predlog za prevzem južnokorejskega avtomobilskega proizvajalca Daewoo Motors. Pogajanja o prevzemu naj bi se predvidoma začela še ta ali naslednji teden. Ameriški gigant se je za nakup že dodobra načetega avtomobilskega proizvajalca Daewoo Motors začel pogajati septembra lani, potem ko je Ford Motors zavrnil njegovo ponudbo. Prevzem Daewooja je del gospodarske reforme, ki jo izvaja južnokorejska vlada, o kateri pa mnogi tuji investitorji menijo, da poteka prepočasi. V okviru reforme je prodaja nujno potrebna za pridobitev tujih investitorjev. Daewoo je zaradi večjih možnosti, da bi ga kdo kupil, doslej odpustil že več tisoč delavcev v svojih obratih, zaradi česar so v preteklih mesecih delavci večkrat demonstrirali. Tretji največji južnokorejski avtomobilski proizvajalec Daewoo Motors je od novembra v stečajnem postopku, njegov dolg pa ocenjujejo na 15 milijard dolarjev. S težavami se sooča že od leta 1997, v svojih obratih doma in v tujini pa letno proizvede približno dva milijona avtomobilov.
Borza se lahko zahvali "izumitelju" svežnjev
29. 05. 2001 00.00
Glavna ugotovitev torkovega dne bi lahko bila, da se manjša število sklenjenih poslov, saj so jih v torek borzni posredniki sklenili le 1.005. Vrednost teh poslov pa je bila 1,407 mio SIT, od tega je bilo rednega prometa le za 209 mio SIT, ostal promet pa je bil narejen s posli s svežnji in aplikacijami. Svežnje so borzniki v torek prijavili z delnicami Kolinske, Petrola, pivovarne Laško, Save, obveznicami KBM2 in Republike Slovenije 04.