tuji
Silvestrovanje - priložnost za potovanje
24. 12. 2000 00.00
Silvestrovanje je posebna priložnost tudi za organizatorje potovanj, ki pa letos v primerjavi z lanskim letom beležijo tudi upad povpraševanja. Večje turistične agencije so za letošnje silvestrovanje ponujale tudi dražja potovanja v bolj oddaljene kraje, manjše pa večinoma organizirajo potovanja v evropske prestolnice, na hrvaško obalo ter tudi po Sloveniji. Amsterdam je bila lani najbolj zaželena destinacija za silvestrovanje mladih, letos pa ga je zamenjala Budimpešta, ki za malo denarja ponuja razmeroma pestro silvestrovanje.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
V Iranu spet dovoljena zahodna glasba
20. 12. 2000 00.00
Iranski glasbeni navdušenci se lahko prvič po iranski revoluciji leta 1979 iz srca veselijo glasbe Luciana Pavarottija, Franka Sinatre ali Erica Claptona. Pred dnevi so namreč z dovoljenjem kulturnega ministrstva v prodajalnah začeli prodajati album Pavarotti in prijatelji. Zgoščenke z zahodno glasbo je bilo namreč doslej mogoče dobiti le po nezakonitih poteh. Prek iranske carine so tako pretihotapili več milijonov piratskih kopij. Prepovedana je bila celo iranska pop glasba, ki so jo izvajali tuji umetniki. Na zgoščenki Pavarotti&
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Do kdaj še rast tečajev
14. 12. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno več poslov večje vrednosti, kar se kaže tudi skupnem prometu, ki je znašal 3.560 mio SIT pri 1.629 poslih. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 496 poslov v skupni vrednosti 1.373 mio SIT, na prostem trgu pa 1.133 v skupni vrednosti 2.186 mio SIt.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Clinton na Irsko in v Veliko Britanijo
11. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton bo jutri odpotoval na enega svojih zadnjih uradnih obiskov v tujini. V Dublinu bo začel tridnevno turnejo po Irski in Veliki Britaniji. Ustavil se bo še v Belfastu in Londonu. Clinton se bo med obiskom srečal z britansko kraljico Elizabeto, premierom Tonyjem Blairom, irskim premierom Bertijem Ahernom in voditelji političnih strank na Severnem Irskem. Clintona, ki je vložil veliko osebnih naporov v uspeh severnoirskega mirovnega sporazuma, bosta na poti spremljala tudi soproga Hillary in hčerka Chelsea.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
V pričakovanju veselega decembra
30. 11. 2000 00.00
Danes je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.599 poslov, ki so bili skupaj vredni 2.266 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 524 poslov v skupni vrednosti 1.350 mio SIT. Na prostem trgu je bilo sklenjenih 1075 poslov v skupni vrednosti 916 mio SIT.
Boj med večjimi lastniki delnic Maksime 1 končan
28. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.541 poslov v skupni vrednosti 568 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 452 poslov v skupni vrednosti 374 mio SIT, na prostem trgu pa 1.089 poslov v skupni vrednosti 194 mio SIT.
Dokapitalizacija SKB banke
27. 11. 2000 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi kandidati za kapitalski vstop v SKB banko ponujali za delnice najmanj okoli 150 odstotkov knjižne vrednosti. Najresnejše ponudbe za vstop v SKB banko naj bi dalo pet tujih bank: francoska banka Societe Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zentralbank in Bank Austria. Kot pišejo ponedeljkove Finance, naj bi morebitni novi strateški partnerji največje slovenske zasebne banke ponujali tudi svež denar za dokapitalizacijo banke. Za delnico SKB banke naj bi morebitni strateški partnerji ponujali med 150 in 200 odstotkov knjižne vrednosti, kar pomeni, da bi tuji kupci utegnili za eno delnico plačati vsaj okoli 4500 tolarjev, saj knjižna vrednost delnice znaša dobrih 3000 tolarjev. Konec lanskega leta je bila knjižna vrednost delnice sicer 3179,66 tolarja, vendar je letos zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Kupec, ki bi za delnico SKB banke plačal okoli 4500 tolarjev, bi moral v primeru javne ponudbe za prevzem pripraviti 300 milijonov nemških mark oz. 170 milijonov evrov, navajajo Finance. Toliko bi moral namreč odšteti, če bi se za prodajo odločili imetniki vseh delnic in vseh potrdil GDR.
NEK je potresno varen objekt
25. 11. 2000 00.00
Na Geološkem zavodu v Ljubljani so danes javnosti predstavili rezultate projekta Phare o geofizikalnih in geoloških raziskavah na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Rezultati geofizikalnih in geoloških raziskav zavračajo dosedanjo predpostavko, da je krški bazen tektonski jarek, omejen s prelomi na severni in južni strani.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Rast delnice Infond zlat
21. 11. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1510 poslov, ki so bili skupaj vredni 1.314 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 400 poslov vrednih 925 mio SIT, na prostem trgu pa 1110 poslov v skupni vrednosti 388 mio SIT.
Slovenski pnevmološki in alergološki kongres
18. 11. 2000 00.00
V kongresnem centru Bernardin v Portorožu se izteka drugi slovenski pnevmološki in alergološki kongres, v okviru katerega so domači in tuji strokovnjaki precej pozornosti namenili astmi, t.i. boleznim malih dihalnih poti ter sistemskim alergijskim reakcijam. Udeleženci kongresa so praktične izkušnje pridobivali in izmenjavali v okviru različnih delavnic.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Svoboden kot ptica
09. 11. 2000 00.00
Od danes do 22. novembra bodo v prvem preddverju Cankarjevega doma razstavljena dela fotografskega natečaja Svoboden kot ptica. Letos sta ga že četrtič zapored priredila družba Mobitel in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Prvič so se ga udeležili tudi fotografi iz tujine, pod njegovim okriljem pa je potekal še risarski natečaj, v katerem so sodelovali otroci.
Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.
Podelili francosko literarno nagrado Femina
08. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Jamaica Kincaid je sinoči prejela francosko literarno nagrado Femina za najboljši tuji roman. Nagrado je prejela za roman Moj brat, ki je izšel leta 1997. Roman pripoveduje življenjsko zgodbo njenega brata Devona, ki je leta 1996 umrl za aidsom.
Končano sojenje o aferi Zavrč
06. 11. 2000 00.00
Na županijskem sodišču v Varaždinu se je končalo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč. Varaždinski sodnik bo končno razsodbo izrekel v četrtek zjutraj, odvetnika obtoženih pa sta v sklepnem govoru zahtevala oprostilno sodbo. Sodnik se bo v četrtek odločil tudi o usodi vohunskega kombija, ki ga je hrvaška policija obtoženima zaplenila v Zavrču, zdaj pa je parkiran na dvorišču varaždinske policijske uprave.
Pokopali zadnjega etiopskega cesarja
05. 11. 2000 00.00
V Adis Abebi so danes z vsemi častmi prekopali posmrtne ostanke zadnjega etiopskega cesarja Haileja Selassija. Cesar Haile Selassie, imenovan tudi Negus Negesti ali Kralj kraljev, 25 let po skrivnostni smrti končno počiva v miru v družinski grobnici v cerkvi Svete Trojice v etiopski prestolnici. Pogrebni obred je vodil patriarh etiopske ortodoksne cerkve Paulos. Spominske slovesnosti se je udeležilo več kot 5000 oseb, med njimi so bili tudi številni tuji diplomati, na tisoče oseb pa se je poklonilo posmrtnim ostankom nekdanjega cesarja na poti proti cerkvi Svete Trojice. Leta 1892 rojeni cesar je umrl leta 1975 v cesarski palači, kjer je bil v priporu od državnega udara leta 1974 pod vodstvom marksističnega diktatorja Mengistu Halie Mariama. 83-letni cesar je umrl v noči s 26. na 27. avgust, kot uradni vzrok smrti pa so navedli "odpoved srca". Sicer številni zgodovinarji trdijo, da naj bi cesarja umoril revolucionarni režim pod vodstvom Mariama, ki danes živi v izgnanstvu v Zimbabveju. Cesarja so takrat pokopali kar pod kamnito ploščo v palači, prvič pa so ga prekopali leta 1992 pod novo vlado premiera Melesa Zenawija. Haile Selassie je Etiopiji vladal 45 let, danes pa se ga nekateri spominjajo kot velikega državnika, ki je med drugim pripomogel k ustanovitvi Organizacije afriške enotnosti (OAE). Njegovi nasprotniki pa ga vidijo kot fevdalnega diktatorja, ki je veliko pripomogel k zaostalosti vzhodnoafriških držav.
Dobrodelni koncert društva Sonček
03. 11. 2000 00.00
Sonček - Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož ob zaključku akcije Novčič za sončni jutri, ki so jo začeli avgusta, v Športni dvorani Center na Ptuju danes organizira tradicionalni dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili znani domači in tuji estradni umetniki. Zbrana sredstva bodo namenili zlasti za nakup prostorov Varstveno delovnega centra na Ptuju, so sporočili iz omenjene nevladne humanitarne organizacije.
Erikkson bi sedel na obeh stolčkih
02. 11. 2000 00.00
Novi angleški nogometni selektor in trener italijanskega Lazia Sven Goran Erikkson je izrazil upanje, da bi v sezoni 2000/01 opravljal obe funkciji. Vodstvo italijanskega moštva je že odločno zavrnilo to možnost in od 52-letnega švedskega nogometnega strokovnjaka strogo zahteva izpolnjevanje vseh pogodbenih obveznosti, medtem ko je Erikkson prepričan, da bi brez večjih težav lahko istočasno sedel na obeh stolčkih.
Erikkson prevzel angleško nogometno reprezentanco
31. 10. 2000 00.00
Švedski nogometni strokovnjak Sven Goran Erikkson je podpisal petletno pogodbo z angleško nogometno zvezo in tako postal prvi tuji selektor na klopi angleške nogometne reprezentance. Švedski trener bo na novem delovnem mestu nastopil šele julija prihodnje leto, ko mu poteče veljavna pogodba z aktualnim italijanskim prvakom Laziom iz Rima.
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
V Portorožu prihodnji teden seminar OVSE
27. 10. 2000 00.00
V Portorožu bo prihodnji teden, 30. in 31. oktobra, potekal seminar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z naslovom Ukrepi za graditev zaupanja in varnosti: Izkušnje OVSE in njihova uporabnost za Sredozemlje. Seminar bo v ponedeljek odprl zunanji minister Lojze Peterle, udeležence pa bosta nagovorila tudi generalni sekretar OVSE Jan Kubiš in predsednik Parlamentarne skupščine OVSE Adrian Severin.
Kaj se dogaja z SKB
26. 10. 2000 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjeno 1327 poslov, ki so bili skupaj vredni 605,6 milijonov SIT. 406 poslov je bilo sklenjenih na borznem trgu, 921 pa na prostem trgu.
Avstrija investira v vzhodno Evropo
24. 10. 2000 00.00
Avstrija je lani v države vzhodne Evrope investirala 968 milijonov dolarjev, kar je 5 odstotkov več kot leta 1998. S tem je bila Avstrija za Nemčijo, ZDA, Nizozemsko in Francijo lani peti največji tuji investitor v države omenjene regije. Ko pa je avstrijsko gospodarsko ministrstvo v svoji študiji prištelo še investicije v Slovenijo, se je Avstrija uvrstila na četrto mesto med največjimi tujimi investitorji v regijo. Avstrija je bila sicer lani največji tuji investitor v Sloveniji. Države vzhodne Evrope so lani zabeležile rekordni priliv tujih neposrednih investicij (TNI), saj so skupaj zabeležile 26 milijard dolarjev TNI, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998. Avstrija je tako lani največ investirala –
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Tuji tisk o volitvah
17. 10. 2000 00.00
El Pais v članku z naslovom Nekdanji slovenski premier zmagal na volitvah piše, da je na nedeljskih volitvah močno zmagala LDS, kar ji bo omogočilo sestavo stabilne vlade. Časnik navaja izjavo Janeza Drnovška, da bo Slovenija po volitvah dobila močno vlado, ki bo lahko izpeljala reforme, potrebne za vstop v EU. El Pais tudi piše, da je Slovenija najbolj napredna od nekdanjih jugoslovanskih republik in je brez političnih in etničnih problemov. Njena prednostna cilja sta vstop v EU in NATO, med glavnimi nalogami pa je privatizacija nekaterih državnih monopolistov. La Vanguardia piše, da je na volitvah zmagala LDS nekdanjega predsednika Jugoslavije in bivšega slovenskega premiera Janeza Drnovška. Ta je kot prednostno nalogo nove vlade izpostavil vstop v EU, ki v nadaljevanju članka opisuje politična dogajanja v Sloveniji po prejšnjih volitvah leta 1996.