ugrabili

Izpustili še dva ugrabljena sodelavca ZN
30. 03. 2001 00.00
Dva sodelavca Združenih narodov, ki so ju pred dnevi ugrabili pripadniki milice v Somaliji, sta spet na prostosti. Kot je danes v kenijskem glavnem mestu Nairobi povedala tiskovna predstavnica svetovne organizacije, gre za belgijskega sodelavca organizacije Sklad ZN za pomoč otrokom (UNICEF) Pierre-Paula Lemotta in alžirsko-francoskega sodelavca Svetovne zdravstvene organizacije Mohameda Mohamedija. Še danes naj bi prispela v Nairobi.

Ugrabili predstavnike mednarodnih organizacij
27. 03. 2001 00.00
V somalski prestolnici Mogadiš so oboroženi pripadniki somalske milice napadli posestvo mednarodne človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja in ugrabili najmanj sedem njenih predstavnikov in predstavnikov ZN, med njimi pet tujcev. Štiri mednarodne predstavnike ZN in približno 20 somalskih predstavnikov Zdravnikov brez meja, ki so bili v času napada na posestvu, še pogrešajo.

Ugrabljena jugoslovanska vojaka
21. 03. 2001 00.00
Albanski uporniki so na jugu Srbije v bližini Velikega Trnovca pri Bujanovcu ugrabili dva pripadnika jugoslovanske vojske. Tiskovni predstavnik srbske vlade v Bujanovcu Milan Keković je potrdil, da sta bila Milija Belojica in Saša Bulatović ugrabljena na poti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem. Za ugrabitev naj bi bili odgovorni albanski skrajneži, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se klicuje na vojaške vire v Bujanovcu. O ugrabitvi so že obvestili predstavnike mednarodnih organizacij, ki delujejo na jugu Srbije.

Ugrabitelji zahtevajo gorivo
16. 03. 2001 00.00
Čečenski ugrabitelji, ki so včeraj kmalu po vzletu z letališča v Carigradu ugrabili rusko potniško letalo s 174 potniki in člani posadke, so davi v savdskem mestu Medina izrazili željo po nadaljevanju pogajanj, ki so bila več ur prekinjena, so sporočile savdske oblasti. Ugrabitelji, ki naj bi bili po navedbah arabskih in ruskih virov lahko tudi štirje, zahtevajo predvsem končanje vojne v Čečeniji, davi pa so zahtevali tudi oskrbo letala z gorivom, ki bi zadostovalo za daljši polet, vendar pa savdske oblasti zahtevajo najprej izpustitev vseh talcev, šele potem pa bodo razmislile o njihovih zahtevah.

Preminula prva ameriška pilotka
09. 02. 2001 00.00
V 94. letu starosti je v ameriškem Vermontu umrla Anne Morrow Lindbergh, pisateljica, pilotka in vdova Charlesa Lindbergha. Ta je leta 1927 kot prvi, brez vmesnega pristanka in sam, preletel Atlantik. Ann Morrow je bila s Linberghom, ki ga je spoznala kmalu po njegovem zgodovinskem letu 12. maja 1927, poročena 45 let. Bila je tudi prva ženska v ZDA, ki je prejela pilotsko dovoljenje. Kot navigatorka je nato pomagala svojemu soprogu in je leta 1930, v sedmem mesecu nosečnosti, z njim preletela razdaljo med Los Angelesom in New Yorkom v rekordnem času, 14 urah in 45 minutah. Zakonca je nato doletela tragedija, ko so ugrabili in umorili njunega prvorojenca. Par je sicer nato imel še pet otrok, Charles pa je umrl leta 1974. Ann Morrow se je preizkusila tudi kot esejistka in pesnica, napisala pa je še svoje spomine in nekaj pustolovskih romanov.

Pokol v Alžiriji
28. 01. 2001 00.00
V pokolu domnevnih islamskih skrajnežev v Alžiriji je bilo ubitih 25 ljudi, med njimi 16 otrok, so sporočili neimenovani varnostni viri. Do poboja je prišlo v mestu Ouled Fares, 210 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Alžir. Gre za najbolj krvavi pokol islamskih skrajnežev letos.

Barak odpoklical pogajalce iz Tabe
23. 01. 2001 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je odpoklical izraelsko delegacijo s pogajanj s Palestinci v egiptovskem letovišču Taba in do nadaljnjega prekinil vsakršne stike s Palestinci, so sporočili iz Barakovega kabineta, potem ko so na Zahodnem bregu Palestinci ubili dva izraelska lastnika restavracije. Izraelski pogajalci so morali zaradi incidenta na posvetovanja v Jeruzalem.

Todorović priznal zločine proti človeštvu
19. 01. 2001 00.00
Stevan Todorović, bosanski Srb in policijski poveljnik v mestu Bosanski Šamac med letoma 1991 in 1992, je danes pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu tudi uradno priznal svoje zločine proti človeštvu. Svojo izjavo, ki jo je 52-letni Todorović sicer podal že 13. decembra lani pred preiskovalnim sodnikom, je sedaj ponovil in uradno potrdil tudi pred kazenskim senatom. Prav tako se je odpovedal izpodbijanju obtožbe zaradi njegove sporne aretacije proti silam SFOR, ki so ga septembra 1998 s pomočjo podkupnin ugrabili iz Srbije, na haaškem sodišču pa je pripravljen tudi pričati proti ostalim obtožencem.

Na jugu Srbije ugrabili šest Srbov
01. 01. 2001 00.00
Po trditvah očividcev so oboroženi Albanci včeraj na cesti Gnjilane-Vučibaba-Preševo na varnostnem območju ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom ugrabili šest Srbov, sta poročali jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug in Beta, ki se sklicujeta na srbske vire. S to ugrabitvijo naj bi Albanci od vlade v Beogradu zahtevali, da v treh dneh iz srbskih zaporov izpusti njihove somišljenike.

Ugrabljeni Srbi na svobodi
01. 01. 2001 00.00
Oboroženi Albanci, ki so včeraj na cesti Gnjilane-Vučibaba-Preševo na varnostnem območju ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom ugrabili šest Srbov, so talce nocoj izpustili, je poročala beograjska agencija Beta, ki se sklicuje na podpredsednika srbske prehodne vlade Nebojšo Čoviča.

Razbili otroško pornografsko mrežo
23. 12. 2000 00.00
Ruska policija je v sodelovanju z britanskimi in ameriškimi kolegi aretirala dva osumljenca, ki naj bi preko interneta v Evropi in ZDA prodajala otroško pornografijo. Policija je zasegla 588 videokaset, 112 videodiskov in več kot 1000 fotografij s pornografsko vsebino, ki naj bi jo osumljena prodajala preko elektronske pošte.

Na Kosovu napadena NATO patrulja
18. 12. 2000 00.00
Ameriško-rusko patruljo je obstreljeval neznani strelec, medtem ko so skušali blokirati prehod čez mejo med Kosovom in delom južne Srbije, je izjavil predstavnik ameriške vojske. To je prvi napad proti NATO mirovnim četam, odkar so se novembra začeli vpadi albanskih upornikov čez mejo. Patrulja je ogenj vrnila, vendar ni jasno ali so napadalci utrpeli kakšno izgubo. Patrulja je skušala z eksplozivnimi sredstvi uničiti del ceste in tako blokirati mejo pri vasi Gornje Karačevo, ki leži približno 50 km jugovzhodno od Prištine. Vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice že dalj časa pritiska na NATO na Kosovu naj stre albanske ekstremiste Osvobodilne vojske Preševo, Medvedja in Bujanovac. Zadnji napad se je zgodil dan po tem, ko sta bila ubita dva Srba. Stranka, ki ji pripada Koštunica, je obsodila belgijske mirovne sile, da so neodgovorno streljali na protestnike in izjavila, da je ta incident še en znak neuspeha mednarodnih mirovnih sil.

Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.

Ni sledu za ugrabljenimi častniki ZN v Gruziji
11. 12. 2000 00.00
Za dvema vojaškima predstavnikoma Združenih narodov, ki so ju v nedeljo ugrabili v Gruziji, je izginila vsaka sled. Oba častnika, ki prihajata iz Poljske in Grčije, so neznanci ugrabili v dolini reke Kodori v Abhaziji. Omenjena dolina je edino območje, ki ga v Abhaziji nadzoruje Gruzija. Abhazija se je po razpadu Sovjetske zveze uprla gruzinski državi in zahtevala širšo avtonomijo. Po spopadih so sunitski uporniki leta 1993 pregnali gruzinsko vojsko. Lani so na tem območju ugrabili šest predstavnikov ZN in prevajalca, letos pa štiri diplomate ZN. Po krajšem času so vse brez plačila odkupnine spustili na prostost.

V Gruziji ugrabili dva predstavnika ZN
10. 12. 2000 00.00
V Abhaziji, gruzinski republiki, ki si prizadeva za odcepitev, so ugrabili dva člana opazovalne misije Združenih narodov. Kot so sporočili z misije ZN v Tbilisiju, sta Poljak in Grk patruljirala po dolini reke Kodori, ko sta izgubila stik z uradom misije. Kasneje so našli le njuno vozilo in policija je ugotovila, da sta bila ugrabljena.

Kosovski Srbi blokirajo ceste
07. 12. 2000 00.00
Srbi so v etnično razdeljeni Kosovski Mitrovici danes blokirali ceste in tako protestirali proti akciji mednarodnih mirovnih sil KFOR. Okoli 200 vojakov KFOR je namreč danes opravilo več hišnih preiskav. Kot je povedal predstavnik KFOR Steven Shappell, so iskali orožje, ki so ga mirovne sile v pokrajini prepovedale. Približno 150 Srbov je glavne ceste v Kosovski Mitrovici blokiralo s smetnjaki in razbitimi avtomobili. Po besedah Shappella naj bi protestniki zažgali vozilo nekega predstavnika ZN, njegovega prevajalca, Srba, pa ugrabili. Sporočil je še, da so med akcijo zasegli več kosov avtomatskega orožja, ročnih bomb, protitankovskih raket in razstreliva. Srbske oblasti v Kosovski Mitrovici, ki se pogosto pritožujejo nad "nasilnim vedenjem vojakov KFOR", trdijo, da sta bili danes aretirani dve osebi, pri katerih so našli orožje.

Štirje Nizozemci o mučenju v Srbiji
02. 12. 2000 00.00
Štiri nizozemske državljane, ki so bili julija aretirani v ZRJ, ker naj bi nameravali ugrabiti tedanjega predsednika Slobodana Miloševića, so povedali, da naj bi jih v Srbiji mučili in omamljali. Izpustili so jih šele v začetku oktobra.

Ugrabili sina Lepe Brene
25. 11. 2000 00.00
Neznanci so v petek v Beogradu ugrabili osemletnega sina jugoslovanske pevke Fahrete Jakić, bolj poznane kot Lepe Brene, in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Ugrabitelji so Stevana Živojinovića odpeljali nedaleč od njegovega doma.

Regionalne volitve v Kolumbiji
29. 10. 2000 00.00
V Kolumbiji so se danes začele regionalne volitve, na katerih 22,5 milijona volilnih upravičencev izbira nove guvernerje in občinske svete. Volitve so se začele mirno, potem ko je v zadnjih dveh tednih v državi izbruhnil nov val nasilja. Na volitvah bodo volilni upravičenci med 43.422 kandidati izvolili 1100 županov, 12.000 mestnih svetnikov, 500 poslancev provincialnih svetov in 32 guvernerjev. Za zdaj o oboroženih spopadih, ki so v zadnjih dneh postali stalnica kolumbijskega vsakdana, ne poročajo.

Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.

Ugrabljeno savdsko letalo
15. 10. 2000 00.00
Savdsko notranje ministrstvo je včeraj sporočilo, da so letalo boeing 777 savdske letalske družbe, ki je bilo iz Džede namenjeno v London, ugrabili štirje Savdijci.

Ugrabljeno letalo v Damasku
14. 10. 2000 00.00
Letalo saudske letalske družbe Saudi Arabian Airlines, ki je bilo na poti iz Džede v London, so ugrabili neznanci. Boeing 777 je

Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.

Annan na mirovni misiji
11. 10. 2000 00.00
V Jeruzalemu sta se drugič v 48 urah sestala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan in izraelski premier Ehud Barak. Kot je sporočil Barakov tiskovni predstavnik, sta sogovornika nadaljevala pogovore o tem, kako doseči umiritev zadnjega vala krvavega palestinsko-izraelskega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjih dveh tednih.

Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

Novinarja pobegnila muslimanskim skrajnežem
20. 09. 2000 00.00
Dva francoska novinarja, ki so ju več kot dva meseca na otoku Jolo zadrževali pripadniki skrajne muslimanske skupine Abu Sajaf, sta se iz ujetništva rešila s pobegom in sta že odpotovala v Francijo. Novinarja nista ranjena in sta v dobrem zdravstvenem stanju.

VS obsodil napad na humanitarna delavca
20. 09. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je ostro obsodil napad na dva humanitarna delavca ZN v Gvineji, pri čemer so neznanci v nedeljo enega ubili, drugega pa ugrabili. Predsedujoči Varnostnemu svetu, veleposlanik Malija Moctar Ouane je v izjavi za javnost še sporočil, da VS z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je omenjeni napad sledil številnim vdorom oboroženih skupin iz Liberije in Sierre Leone v zadnjem mesecu dni. Urad ZN za begunce v Gvineji skrbi za okrog 460.000 beguncev, od tega jih je 330.000 iz Sierre Leone in 126.000 iz Liberije. Umor in ugrabitev v

Vojska napadla upornike na otoku Jolo
16. 09. 2000 00.00
Filipinsko vojaško letalstvo je danes napadlo položaje upornikov Abu Sajafa na otoku Jolo in tako začelo z "osvobodilno operacijo" 19 talcev, ki so še v rokah islamskih skrajnežev. Istočasno pa se nekaj tisoč vojakov pripravlja na kopensko operacijo.

Kremelj zanikal informacije o ugrabitvi
10. 09. 2000 00.00
Ruske oblasti so danes zanikale čečenske informacije, da so uporniki ugrabili nekega ruskega generala in dva polkovnika. Kremelj se sklicuje na podatke vojaškega štaba ruske vojske v Hankali, vzhodno od Groznega. Kremeljski tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski je dejal, da vojska in sile notranjega ministrstva niso sporočile o izginotju kakšnega visokega častnika.