ujetnikov
Skrajneži svarijo palestinsko vodstvo
17. 01. 2002 00.00
Vojaško krilo Ljudske fronte za osvoboditev Palestine je palestinskim voditeljem zaradi aretacije Ahmeda Sadata zagrozilo s smrtjo. Palestinske oblasti obtožujejo, da le slepo izvršujejo izraelske zahteve.
Na Kubo prispeli novi ujetniki
16. 01. 2002 00.00
V ameriško vojaško oporišče Guantanamo na Kubi je prispela tretja skupina ujetih talibanov in pripadnikov Al Kaide, ki so jih ZDA zajele v Afganistanu. V strogo varovanem oporišču je tako zdaj že 80 ujetnikov.
Osama pobegnil z ladjo?
15. 01. 2002 00.00
Glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA 11. septembra lani Osama bin Laden naj bi iz Afganistana v Pakistan pobegnil že decembra lani. Iz Pakistana pa naj bi po morju zbežal v neznano smer.
Afganistan vzpostavlja vojsko
14. 01. 2002 00.00
Afganistan je začel z oblikovanjem nove vojske, ki naj bi štela četrt milijona vojakov. Varnostni svet OZN naj bi kmalu odpravil sankcije za Afganistna, iz države pa prihajajo pozivi k učinkovitejši denarni pomoči mednarodne skupnosti.
Američani spet napadli Al Kaido
13. 01. 2002 00.00
Ameriška letala so znova bombardirala domnevna oporišča pripadnikov teroristične organizacije Al Kaida, v pokrajini Host, na vzhodu Afganistana. Nadaljuje pa se tudi transport zajetih skrajnežev na Kubo.
Med ujetniki na Kubi tudi Britanec
12. 01. 2002 00.00
Med ujetimi talibani in borci teroristične organizacije Al Kaida, ki so jih prepeljali na Kubo, je tudi neki Britanec, je sporočilo britansko zunanje ministrstvo v Londonu.
Prvi ujetniki na poti na Kubo
11. 01. 2002 00.00
V ameriškem vojaškem oporišču v zalivu Guantanamo na Kubi ob poostrenih varnostnih ukrepih pričakujejo prihod prve skupine talibanskih zapornikov in zaprtih pripadnikov Al Kaide iz Afganistana.
Iskanje borcev Al Kaide
03. 01. 2002 00.00
Lokalne afganistanske enote so sprožile široko operacijo za izsleditev borcev Al Kaide v pokrajini Nangahar na vzhodu Afganistana. Na prostost pa so spustili 200 zajetih talibanov.
Iskanje v Pakistanu
18. 12. 2001 00.00
Ameriška vojska ne ve, ali je Osama bin Laden z območja Tora Bore pobegnil v Pakistan. Zanikali pa so informacije, da so nekaj njihovih letal nad Afganistanom napadli z raketami stinger.
FBI zaslišuje pripadnike Al Kaide
29. 12. 2001 00.00
Ameriški preiskovalci v zaporu v pakistanskem mestu Kohat zaslišujejo 150 pripadnikov Al Kaide, ki so potrdili, da je bin Laden še vedno živ.
Sporazum o namestitvi mednarodnih sil
30. 12. 2001 00.00
Predstavniki mednarodne skupnosti in prehodne afganistanske vlade so v Kabulu dosegli sporazum o namestitvi Mednarodnih sil za podporo varnosti v Afganistanu (ISAF).
Bush naj bi objavil videoposnetek
12. 12. 2001 00.00
Ameriška vlada naj bi nocoj objavila posnetek, ki naj bi dokazoval vpletenost Osame bin Ladna v teroristične napade 11. septembra.
Predaja Bin Ladnovih mož?
11. 12. 2001 00.00
Protitalibanske enote trdijo, da so prevzele nadzor nad skoraj celotnim območjem gorovja Tora Bora na vzhodu Afganistana. Pripadniki teroristične organizacije Al Kaida pa naj bi pristali na ultimat, da predajo orožje.
Iz ZDA z ljubeznijo
06. 12. 2001 00.00
V ZDA buri duhove zgodba Američana Abdula Hamida alias Johna Philipa Walkerja Lindha, ki so ga ameriški vojaki zajeli pri afganistanskem mestu Mazar-i-šarif, ko se je boril na strani talibanov.
Talibani se pogajajo o vdaji
30. 11. 2001 00.00
Ameriška vojska je v bližini Džalalabada na severu Afganistana napadla podzemne objekte, kjer se domnevno skriva Osama bin Laden. Po ameriških navedbah pa se afganistanske protitalibanske sile v Kandaharju pogajajo s talibanskimi voditelji o predaji.
Evropski časniki o pokolu v Mazar-i-Šarifu
29. 11. 2001 00.00
O krvavi zadušitvi upora ujetih talibanskih vojakov v Mazar-i-Šarifu v četrtkovi izdaji pišeta avstrijski Die Presse, ki svari Severno zavezništvo pred krvavim maščevanjem nad dosedanjimi oblastniki. Španski El Mundo pa poudarja potrebo, da je potrebno pokol v Mazar-i-Šarifu raziskati.
Spremenjena makedonska ustava
16. 11. 2001 00.00
Makedonski parlament je potrdil ustavne spremembe, predsednik Trajkovski pa je napovedal amnestijo za nekdanje pripadnike albanske Osvobodilne narodne vojske.
Talibani imajo kemično orožje
23. 10. 2001 00.00
Ameriški letalski napadi na cilje v Afganistanu se stopnjujejo. Pentagon je priznal, da so v napadu na Herat pomotoma bombardirali dom za starejše občane.
Preiskave grobišč na Gorenjskem
17. 10. 2001 00.00
Gorenjski kriminalisti so začeli preiskovati že drugo množično grobišče povojnih pobojev na Gorenjskem. V vasi Crngrob pri Škofji loki naj bi bilo zakopanih približno 200 ljudi.
Spet aretacije na Hrvaškem
28. 09. 2001 00.00
Hrvaška policija je zaradi suma, da so leta 1992 mučili in ubili več srbskih vojnih ujetnikov, aretirala šest nekdanjih pripadnikov hrvaške vojne policije. Identiteta osumljencev še ni znana.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Na jugu Kolumbije ubitih sedem ljudi
30. 12. 2000 00.00
Oboroženi napadalci so včeraj na neki cesti v bližini mesta Doncello na jugu Kolumbije ustavili vozilo in ubili sedem ljudi. Žrtve napada so poslanec Diego Turbay, ki sodeluje v kongresnem odboru za mirovna pogajanja z gverilci, njegova mati, trije osebni stražarji ter še dva človeka. Policija je odgovornost za napad že pripisala gibanju Kolumbijske revolucionarne oborožene sile (FARC).
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
Milošević za zamenjavo ujetnikov?
06. 08. 2000 18.32
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po podatkih londonskega časnika Sunday Times, ki se sklicuje na zahodne diplomatske vire, ponudil zamenjavo dveh Britancev in dveh Kanadčanov za Srbe, ki so obtoženi na haaškem Mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Zahodni diplomati so ponudbo označili za smešno, še poroča Sunday Times. Tudi Miloševića je namreč haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.