ujetnikov
Preiskave grobišč na Gorenjskem
17. 10. 2001 00.00
Gorenjski kriminalisti so začeli preiskovati že drugo množično grobišče povojnih pobojev na Gorenjskem. V vasi Crngrob pri Škofji loki naj bi bilo zakopanih približno 200 ljudi.
Spet aretacije na Hrvaškem
28. 09. 2001 00.00
Hrvaška policija je zaradi suma, da so leta 1992 mučili in ubili več srbskih vojnih ujetnikov, aretirala šest nekdanjih pripadnikov hrvaške vojne policije. Identiteta osumljencev še ni znana.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Koštunica svet pozval k potrpežljivosti
30. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na letnem zasedanju Komisije Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi danes mednarodno skupnost pozval, naj bo strpna spričo vzpostavljanja pravne države v ZRJ, saj je ta naloga novih oblasti v Beogradu po 56 letih paralize, posledice komunističnega režima, zelo zahtevna. Koštunica je obenem potrdil pripravljenost za "oblikovanje države, ki bo temeljila na sodobnih ustavnih načelih". "Toda vprašanje je, kje začeti, saj čas ni naš zaveznik, nasprotno, danes je celo naša šibka točka," je poudaril Koštunica.
Za rešitev iraško-kuvajtskega spora
26. 03. 2001 00.00
Arabski zunanji ministri so včeraj, po dveh dneh vročičnih posredniških dogovarjanj o formuli za rešitev iraško-kuvajtskega konflikta, zaključili uradna srečanja brez končne rešitve. Jordanski zunanji minister Abdul-Illah Khatib je dejal, da se bodo intenzivna dogovarjanja nadaljevala. Khatib je dejal, da so ministri oblikovali predlogo resolucije, poleg tega pa tudi predlogo za končno poročilo, v katerem pa so izpustili omembo iraško-kuvajtskega konflilkta. Po besedah egipčanskega zunanjega ministra Amra Mousse je za slednje še čas. Če dogovora ne bo, bodo morali jutri na vrhunskem srečanju arabskih držav voditelji sami oblikovati rešitve. Predlog je oblikovalo pet držav - Alžirija, Egipt, Jordanija, Katar in Jemen. Po izjavi članov komiteja teh držav je bistven element ukinitev sankcij, ki so jih ZN naložili Iraku. Prav tako poudarja potrebo za spoštovanje teritorialne suverenosti obeh držav. Kuvajtski zunanji minister šejk Mohammed Sabah Al Salem Al Sabah, je povedal, da je njegova država odprta za kakršen koli arabski predlog, ki bo zagotovil vsaj minimalno varnost in zagotovil rešitev problema vojnih ujetnikov. Obe državi trdita, da ima nasprotna stran še vedno vojne ujetnike. Kljub temu, da je palestinske teme zasenčilo vprašanje iraško-kuvajtskih odnosov, pa so vendarle ostale visoko na spisku. Zgodnja verzija predloga končne izjave vrhunskega srečanja kaže, da bodo arabski voditelji popolnoma podprli Palestince in obsodili izraelsko agresijo. Voditelji bodo odločali o načrtu, da Islamska razvojna banka priskrbi 40 milijonov dolarjev mesečno v naslednjih šestih mesecih za palestinsko vlado. Sirija predlaga obnovitev ekonomskega bojkota Izraela in sicer s pomočjo oživitve urada Arabske lige za bojkot Izraela, ki so ga ustanovili leta 1950. Arabska javnost je nezadovoljna s propadlimi pogajanji in šestimi meseci izraelsko-palestinskimi spopadi, v katerih je umrlo več kot 430 ljudi. V Egiptu je včeraj na tisoče študentov demonstriralo proti Izraelu in pozvalo arabski vrh za skupno podporo Palestincem. Ministri so se sestali na pripravljalnem dvodnevnem srečanju za predvideni odločilni vrh , ki naj bi obnovil vsakoletna srečanja, ki so se končala leta 1990, ko je Irak zasedel Kuvajt. Včeraj se je srečanja udeležil tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da obstaja velik mednarodni interes za nadaljevanje diskusij. Annan se bo prav tako udeležil jutrišnjega vrha.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Na jugu Kolumbije ubitih sedem ljudi
30. 12. 2000 00.00
Oboroženi napadalci so včeraj na neki cesti v bližini mesta Doncello na jugu Kolumbije ustavili vozilo in ubili sedem ljudi. Žrtve napada so poslanec Diego Turbay, ki sodeluje v kongresnem odboru za mirovna pogajanja z gverilci, njegova mati, trije osebni stražarji ter še dva človeka. Policija je odgovornost za napad že pripisala gibanju Kolumbijske revolucionarne oborožene sile (FARC).
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Slovesnost na Teharjah
01. 10. 2000 00.00
"Danes, ko smo se zbrali na mestu, kamor se pol stoletja ni smelo priti, ter obujamo spomin na vse žrtve teharskega taborišča, v katerem je bilo junija leta 1945 ubitih več kot štiri tisoč domobrancev, želimo pokazati, da nismo le na grobišču in da ne preštevamo kosti naših svojcev, kot nam nekateri očitajo. Iz krvi teh ljudi - mučencev, ki jih moramo priznati za člane slovenskega naroda, je nastala naša država, ki je dolžna odkriti in povedati objektivno resnico mladim o slovenski preteklosti, saj le tako neobremenjeni lahko stopijo v svojo prihodnost," je ob današnji slovesni maši v spomin na žrtve teharskega taborišča dejal mariborski škof Franc Kramberger.
Milošević za zamenjavo ujetnikov?
06. 08. 2000 18.32
Jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je po podatkih londonskega časnika Sunday Times, ki se sklicuje na zahodne diplomatske vire, ponudil zamenjavo dveh Britancev in dveh Kanadčanov za Srbe, ki so obtoženi na haaškem Mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo. Zahodni diplomati so ponudbo označili za smešno, še poroča Sunday Times. Tudi Miloševića je namreč haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Iran izpustil 460 vojnih ujetnikov
24. 05. 2000 12.26
Iran je sinoči izpustil 460 vojnih ujetnikov, ki so jih iranske enote zajele med iransko-iraško vojno v letih 1980-1988, je poročal iranski radio. Ujetnike so izpustili ob torkovi obletnici osvoboditve mesta Horramšar na jugozahodu države, ki so ga iraške sile okupirale v prvih tednih vojne. Iran je v zadnjih šestih tednih izpustil 2479 ujetih iraških vojakov. Bagdad ocenjuje, da je v iranskih zaporih 29.000 vojakov, od tega jih 20.000 ni evidentiranih, kar 60.000 mož pa je pogrešaih. Po iraških trditvah v Iraku ni več zaprtih irankih vojnih ujetnikov, potem ko naj bi 400 iranskih vojakov Mednarodnemu odboru Rdečega križa sporočilo, a se n želijo vrniti v domovino. Sicer Teheran trdi, da je v Iraku zaprtih 3206 iraških vojakov.
Dogovor o premirju v Afganistanu
10. 05. 2000 15.32
Sprte strani v Afganistanu naj bi se na pogajanjih, ki potekajo v Džedi v Saudovi Arabiji, dosegle dogovor o premirju ter o izmenjavi ujetnikov. To novico so Talibani v Afganistanu zanikali, je povedal vodja talibanskih pogajalcev Mullah Amir Khan Muttaqi. Potrdil pa je, da sta se sprti strani dogovorili o izmenjavi ujetnikov, ki naj bi se začela še danes, nadzirali pa naj bi jo predstavniki Mednarodnega Rdečega križa.
Obletnica osvoboditve taborišča v Dachauu
30. 04. 2000 20.23
Številni gosti iz Evrope in Izraela so danes počastili spomin na 55. obletnico osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Dachau s strani ameriške vojske. Komemoracije se je na kraju, kjer je nekoč stalo zloglasno taborišče Dachau pri Münchnu, udeležilo tudi kakih 80 nekdanjih taboriščnikov iz Vzhodne Evrope.
Kdaj mir na Bližnjem vzhodu?
25. 04. 2000 16.41
Jordanski kralj Abdulah II. se je danes˙v Ramali s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom sestal na pogovorih o izraelsko-palestinskih pogajanjih. V drugem palestinskem mestu na Zahodnem bregu, Jerihu, pa sta se sestala palestinski in izraelski pogajalec Saeb Erakat in Oded Eran.
Iran izpustil 500 vojnih ujetnikov
09. 04. 2000 16.45
Iran je davi izpustil 500 iraških vojnih ujetnikov iz časa iransko-iraške vojne, ki je trajala od 1980 do 1988. Kot je poročal teheranski radio, naj bi se v prihodnjih dneh v domovino vrnilo še 1500 iraških ujetnikov. Izpuščene ujetnike so iraškim oblastem na mejnem prehodu na zahodu Irana predali predstavniki Mednarodnega komiteja Rdečega križa.
Zajet visoki čečenski predstavnik
30. 03. 2000 18.41
Enote ruske policije so v kraju Gudermes vzhodno od čečenske prestolnice danes zajele nekdanjega čečenskega ministra za nadzor šeriata, Saida Epipdijeva, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Rusi prevzeli nadzor nad vasjo Kosmomolsko
15. 03. 2000 21.53
Po večdnevnih hudih bojih so ruske enote po podatkih ruskega notranjega ministra Vladimirja Rušajla prevzele nadzor nad vasjo Komsomolsko na jugu Čečenije. Ruski vojaki sedaj po uničenih hišah in kleteh iščejo morebitne čečenske borce, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Hudi spopadi v Čečeniji
22. 02. 2000 20.24
V Čečeniji so v soteski reke Argun med uporniki in rusko vojsko izbruhnili najhujši boji v zadnjih dneh. Siloviti spopadi potekajo predvsem za vas Šatoh, kjer naj bi bilo okrog 5000 upornikov. Čečeni pa se bodo jutri spomnili pol stoletja stare ruske deportacije v Kazahstan. Takrat je umrla skoraj polovica čečenskega prebivalstva. Jutri se bodo Čečeni spominjali 56 obletnice množične deportacije v Kazahstan, ki jo je takrat ukazal Stalin. Na ta dan čečenski uporniki obljubljajo številne napade na ruske enote. Zato je ruska vojska v Groznem ukazala najvišjo stopnjo pripravljenosti. Kako zelo se Rusi bojijo gverilskega vojskovanja v zaledju, kaže tudi to, da moškim in dečkom, starejšim od 10 let, ne dovolijo vrnitve na ostanke domov v Groznem.
Ruski vojaki obtoženi mučenja
17. 02. 2000 15.15
Pripadniki Komisije za zaščito človekovih pravic na Kavkazu so sporočili, da so ruski vojaki v Čečeniji mučili stotine Čečencev v priporu. Ujetnike so mučili z namenom odkrivanja ostalih čečenskih upornikov.
Izraelsko-palestinska pogajanja se nadaljujejo
24. 08. 1999 19.23
Palestinska in izraelska delegacija sta popoldne nadaljevali pogajanja o podrobnostih uresničevanja sporazuma iz Wye Plantationa, so sporočili izraelski predstavniki.
Palestinsko-izraelski pogovori brez uspeha
19. 08. 1999 08.30
Palestinski in izraelski predstavniki so včeraj v Jeruzalemu brez uspeha končali dvodnevne pogovore o uresničevanju sporazuma iz Wye Plantationa. Vodja palestinske pogajalske skupine Saeb Erekat je povedal, da strani nista mogli odpraviti nesoglasij o časovnem načrtu izraelskega umika z enajstih odstotkov ozemelj Zahodnega brega in o izpustitvi palestinskih vojnih ujetnikov iz izraelskih zaporov.
Husein obtožuje Iran
08. 08. 1999 12.44
Iraški predsednik Sadam Husein je v današnjem televizijskem nagovoru ob obletnici konca iraško-iranske vojne leta 1988 obtožil Iran, da ne spoštuje mirovnega dogovora. Obenem je zagrozil z uporabo sile, če bo potrebno.
V Rusiji našli množično grobišče
02. 08. 1999 10.31
V provinci Magadan v Rusiji so odkrili množično grobišče vojnih ujetnikov iz Stalinovih koncentracijskih taborišč. Voda nedavnih poplav v regiji je odplaknila večji kos zemlje, kjer so bila zasuta trupla ujetnikov. Lokalni prebivalci so tako odkrili trupla 35 ljudi in takoj poklicali Zvezno varnostno službo. Lobanje preluknjane z izstrelki iz pušk so dokazali, da je šlo za nasilno pobijanje vojnih ujetnikov v času Stalinovega režima.
Slovenski DZ in ruska duma bosta pripravila konferenco o etičnih naukih
23. 07. 1999 21.15
Na Bledu sta se sešli delegaciji slovenskega DZ pod vodstvom predsednika parlamenta Janeza Podobnika in ruske dume pod vodstvom predsednika odbora za mednarodne odnose Vladimirja Lukina.
Povojni poboji na Teznem še vedno vroča tema
07. 06. 1999 21.18
Zagrebški Večernji list je včeraj objavil obširen članek o množičnem grobišču pri Mariboru, kjer naj bi bilo po drugi svetovni vojni pobitih več tisoč ujetnikov, med njimi največ Hrvatov. Našteta so tudi imena domnevno odgovornih za poboj. Po pisanju časnika naj bi slovenska oblast vse skupaj skušala prikriti, posebej pa naj bi jih motilo pričanje Herme Milavec, da naj bi v pobojih sodeloval tudi oče premiera Drnovška.
UNHCR pozdravlja sprejetje mirovnega načrta za Kosovo
04. 06. 1999 10.25
Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je pozdravil poročilo o sprejetju mirovnega načrta za Kosovo s strani Beograda, vendar dodal, da bo vrnitev 800.000 beguncev odvisna od realnosti na terenu. UNHCR verjame, da je za vrnitev beguncev nujno potreben umik vseh srbskih sil s Kosova in prihod močnih mednarodnih enot.
V Albanijo prispelo še 150 izmučenih zapornikov s Kosova
30. 05. 1999 21.08
V Albanijo je danes prispelo 150 novih albanskih ujetnikov iz Kosovske Mitrovice na severu pokrajine. Prebežniki naj bi bili po poročanju agencije v zelo slabem stanju, saj so številni med njimi pretepeni. Mnogi niso želeli govoriti z novinarji, saj se bojijo, da bi se srbske oblasti nato znesle nad preostalimi zaporniki v Kosovski Mitrovici. Dejali so le, da v tem mestu vsak dan zapirajo več moških.
Slovesnost ob 8. obletnici pekrskih dogodkov
22. 05. 1999 13.11
Predsednik republike Milan Kučan je na slovesnosti v Pekrah, kjer so se spomnili dogodkov pred osmimi leti, poudaril, da smo Slovenci takrat odgovorno in zrelo razumeli enkratno zgodovinsko priložnost in si ustvarili svojo samostojno slovensko državo. V okviru odločitev takratnih slovenskih oblasti je bilo po njegovem mnenju odločilnega pomena tudi oblikovanje samostojne slovenske vojske.
Ameriška vojska bo izpustila jugoslovanska vojna ujetnika
18. 05. 1999 11.42
Oba jugoslovanska vojna ujetnika, pridržana v Nemčiji, je ameriška vojska iz Mannheima davi prepeljala na letališče v Frankfurtu. Tam naj bi ju še danes izročili Mednarodnemu odboru Rdečega križa (MORK), je v Stuttgartu dejal tiskovni predstavnik ameriških oboroženih sil v Evropi (EUCOM). Po poročanju ameriške televizije CNN vsaj enega od obeh vojnih ujetnikov verjetno ne bodo izročili ZRJ.