umetniška
Likovna kolonija Umetniki za Karitas
04. 08. 2000 12.06
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino bo med 21. in 26. avgustom potekala že šesta likovna kolonija Umetniki za Karitas. Kolonija vsako leto poteka na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko jo vodi Jožica Ličen iz Ajdovščine, pritegne pa uveljavljene likovne umetnike. Ustvarjena umetniška dela bodo ponudili naprodaj, izkupiček pa bo letos namenjen dijaškemu domu v Vipavi.
Osebni predmeti Marie Callas na dražbi
03. 08. 2000 19.44
Na dražbah v Parizu bo 2. in 3. decembra naprodaj več kot 2000 osebnih predmetov nekdanje operne dive Marie Callas, so sporočili organizatorji. Na dražbah bodo prodajali njeno pohištvo, umetniška dela, nakit, obleke, pisma, fotografije in partiture iz dveh zasebnih zbirk. Med drugim bo naprodaj pevkina biblija, album z osebnimi fotografijami, pisma njene prve učiteljice petja Elvire de Hidalgo, pismo italijanskega režiserja Luchina Viscontija in dva portreta Callasove, ki ju je naslikal režiser Pier Paolo Pasolini. Občudovalci najbolj znane sopranistke 20. stoletja bodo na dražbah lahko kupili tudi njena sončna očala in kimono.
Večer komorne glasbe
01. 08. 2000 13.06
Na <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani </A>so bo nocoj predstavil ansambel Newyorški komorni glasbeniki. Na Ljubljanskem gradu bodo nastopili Ilonna Pederson, oboa in angleški rog; Jeffrey Hale, oboa; Alexandra Knoll, oboa in angleški rog; Margaret Dudley, fagot. V prvem delu koncerta bodo izvedli štiri skladbe iz pozne renesanse, suito iz Glasbe na vodi, tri trie iz opere Almira in odlomke iz opere Vilinja kraljica, v nadaljevanju pa še štiri skladbe z dvora Ludvika XIV, Prispodobe in Koncertantni kvartet.
Ruski državni komorni orkester v Ljubljani
26. 07. 2000 14.26
V okviru mednarodnega poletnega festivala bo nocoj ob 20.30 v Frančiškanski cerkvi nastopil ruski državni akademski komorni orkester Vivaldi s solistko pianistko Anno Shtrom. V svojem programu bodo izvedli dela Bacha, Kreka, Čajkovskega in Offenbacha. Orkester je leta 1989 v Moskvi ustanovila znana ruska violinistka in pedagoginja Svetlana Bezrodna, ki deluje tudi kot njegova umetniška voditeljica in solistka, sestavlja pa ga dvajset umetnic.
Scala bo sezono posvetila Verdiju
24. 07. 2000 14.25
Sezona 2000/2001 bo v milanski Scali posvečena Giuseppeju Verdiju, saj bo 27. januarja prihodnje leto minilo sto leto od njegove smrti. Najprej bodo v Scali pod taktirko Riccarda Mutija 7. decembra uprizorili Trubadurja. Kot je povedal umetniški direktor opere Paolo Arc, je počastitev Verdija pravzaprav moralna in predvsem umetniška obveznost Scale, saj je na njenem odru veliki skladatelj predstavil svoja prva dela, doživel prve uspehe, pa tudi prve grenke izkušnje.
Srečanje združenj plastičnih umetnosti
24. 07. 2000 09.17
V Beogradu bo do 31. julija potekalo prvo srečanje društev za plastične umetnosti iz jugovzhodne Evrope. Kulturno prireditev organizira Srbsko društvo za plastične umetnosti (ULUS), njen namen pa je omogočiti izmenjavo mnenj o življenjskih in delovnih pogojih za umetniško ustvarjanje v tem delu Evrope, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik ULUS Dragoslav Krnajski. Dodal je, da je ULUS udeležence srečanja pozval, naj podarijo umetniška dela, ki jih bodo razstavili v eni izmed beograjskih galerij, dobiček od prodaje pa bodo namenili v človekoljubne namene. Srečanja se bodo udeležili predstavniki umetniških združenj iz Bolgarije, BiH, Grčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Črne gore. Hrvaška je sodelovanje zavrnila, medtem ko predstavniki Albanije, Slovenije in Madžarske na vabilo niso odgovorili. ULUS je bil ustanovljen že leta 1919 z namenom začite neodvisnih umetnikov. Društvo danes s pomočjo sredstev ZRJ organizira približno štirideset razstav po srbskih galerijah, predvsem v Beogradu.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.
Svoboda naprodaj
30. 06. 2000 08.25
Kolikšna je cena svobode? 8 milijonov 140 tisoč dolarjev! Dražbena hiša Sotheby's je namreč včeraj toliko iztržila na <a href=http://www.sothebys.com/connoisseur/auctionlink/aohilites/aoh_declaration.html target=_new>dražbi</a>, ki je potekala na svetovnem spletu, za izvod Deklaracije o neodvisnosti, podpisane v Philadelphiji leta 1776.
30. mednarodni festival komorne glasbe
25. 06. 2000 12.04
V okviru 30. mednarodnega festivala komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah bo drevi ob 20.30 igral Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s solistko, flavtistko Ireno Grafenauer.
Manifesta 3 uradno odprta
24. 06. 2000 16.19
Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v parku Tivoli v Ljubljani so opolnoči tudi uradno odprli evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3. O letošnji največji tovrstni likovni prireditvi v Evropi, na kateri se predstavlja 59 v glavnem še neuveljavljenih umetnikov mlajše generacije z različnih koncev celine, so umetnike, kustose, likovne kritike, novinarje in druge goste nagovorili predsednik nacionalnega odbora Manifeste 3 Jožef Školč, minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik mednarodnega odbora Manifeste 3 Henry Meyric Huges.
Kozinova nagrada Alojzu Srebotnjaku
01. 06. 2000 21.39
Društvo slovenskih skladateljev je Kozinovo nagrado letos prisodilo slovenskemu komponistu Alojzu Srebotnjaku za zaokrožen skladateljski opus. Slovesnost ob podelitvi nagrade bo v ponedeljek, 5. junija, opoldne na Društvu slovenskih skladateljev na Trgu francoske revolucije 6.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Manifesta 3 se približuje Ljubljani
09. 05. 2000 13.03
Ljubljana si je v konkurenci angleškega Newcastlea, madžarske Budimpešte in italijanskega Palerma pridobila organizacijo bienalne prireditve sodobne evropske umetnosti <A HREF=http://www.manifesta.org/slo/index.html target=_blank> Manifesta 3</A>, ki se bo začela 23. junija in bo trajala do 24. septembra.
Retrospektiva umetnika Yvesa Kleina
30. 04. 2000 16.43
V Nici so ta konec tedna odprli veliko restrospektivo del vplivnega francoskega umetnika Yvesa Kleina (1928-1962). Slikar, ki se je rodil v tem obmorskem francoskem mestu, je zaslovel predvsem s svojimi enobarvnimi slikami, med katerimi so najbolj znane tiste v barvi ultramarin.
Makrolab mark II
19. 04. 2000 19.15
V galeriji Kapelica bodo drevi ob 21. uri predstavili simulacijo sistemskih polj projekta Marka Peljhana Makrolab, ki je trenutno kot Makrolab mark II umeščen na otoku Rottenest v bližini zahodne avstralske obale. V Avstralijo je leta 1996 v Novi Gorici rojenega Peljhana v okviru festivala Perth 2000 povabila Umetniška galerija Zahodne Avstralije. V ljubljanski galeriji bodo s Peljhanom vzpostavili slikovno in zvočno povezavo, ki bo mogoča vse do 5. maja. V celoti bo Makrolab mark II v Sloveniji na ogled predvidoma v drugi polovici leta 2000. V Kapelici si bo moč ogledati še Makrolabove načrte in sheme.
Razstava Zlati zakladi v Moskvi
18. 04. 2000 14.44
Legendarni zlati zakladi Troje so kot stalna razstava na ogled v moskovskem muzeju Puškin. Na razstavi je mogoče videti 260 predmetov zaklada, ki ga je leta 1873 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Zlati zakladi iz Troje so sicer eno od glavnih odprtih vprašanj glede zaplenjenih umetniških del med Rusijo in Nemčijo. Moskva je sicer nedavno izrazila pripravljenost, da zaplenjena umetniška dela, med njimi tudi zlate zaklade Troje, prikažejo na razstavi v Nemčiji, vendar pod pogojem, da se Nemčija obveže, da bo razstavljene predmete kasneje vrnila.
Ukradena umetniška dela na internetu
14. 04. 2000 11.34
Številni veliki muzeji v ZDA so se odločili, da bodo sledili zgledu muzejev iz Velike Britanije in Nemčije, s tem da bodo na internetu objavili podatke o umetninah, da bi tako pomagali ugotoviti, ali so jih morda med drugo svetovno vojno po Evropi pokradli nacisti.
Kustosinji Manifeste 3 v Ljubljani
01. 04. 2000 11.41
Od danes do 5. aprila bo spet na obisku v Sloveniji ženski dvojec iz kvarteta mednarodnih kustosov evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3. Bienale bo v slovenski prestolnici od 23. junija do 24. septembra letos. To sta slovaška kustosinja Maria Hlavajova in Kathrin Rhomberg z Dunaja.
Razstava o neskončnosti v umetnosti
27. 03. 2000 13.55
V beneški palači Grassi je na ogled razstava o iskanju neskončnosti v umetnosti. Razstavljenih je približno 400 predmetov iz 150 zasebnih in javnih zbirk iz 18 držav. Razstava bo odprta do 23. julija. Na razstavi so zastopana velika umetniška imena 19. in 20. stoletja, kot so Francisco Goya, Caspar David Friedrich, William Turner, Pablo Picasso in Aselm Kiefer. Razstava obiskovalcu daje možnost razmišljanja o človeški usodi in neizogibni končnosti, je ob otvoritvi dejala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri. Dela so razstavljena v 36 prostorih in na veliki terasi palače Grassi, ki je bila dokončno zgrajena leta 1780 in je ena najlepših zgradb ob Velikem kanalu. Ob umetnosti je v iskanju neskončnosti na razstavi predstavljena tudi znanost. Razstavljen je daljnogled italijanskega znanstvenika Galilea Galilei (1564-1642).
Umetniška pot skozi Rörmond
22. 03. 2000 15.07
Na celotnem območju nizozemskega mesta Rörmond bo od 28. maja dalje potekal projekt Umetniška pot, v okviru katerega bodo do 30. julija razstavljali dela 23 umetnikov. Pripravljali so ga že od leta 1998, lani pa je potekal izbor del umetnikov, večinoma gre za skulpture. ''Edinstveno pri tem pa je, da so vsi umetniki sami odgovorni za financiranje svojih projektov,'' je pojasnila Laurentine Engelberts-Bol iz ustanove Rörmond Project 2000, ki je bila pobudnica projekta. Različni materiali, ki jih bodo uporabili za skulpture, segajo od keramike ali bakra do papirja, lesa ali trave.
Ulično rajanje Mardi Gras
08. 03. 2000 13.11
Mesto New Orleans v ameriški zvezni državi Louisiani vsako leto pred začetkom postnega časa priredi ulično rajanje z imenom Mardi Gras, ki je postalo ena večjih ameriških turističnih atrakcij. Praznik Mardi Gras simbolizira zadnjo priložnost za uživanje pred pepelnično sredo, ko se za katolike začne postni čas. Ulične povorke med katerimi si ljudje privoščijo marsikatero svoboščino, ki je v puritanski Ameriki drugače prepovedana, poteka v francoski četrti mesta New Orleans, ki jo je tudi letos napolnilo na stotisoče domačinov in turistov. Golota na javnih mestih je v ZDA strogo prepovedana, množica deklet pa si med praznovanjem Mardi Grasa da duška in se sprehaja ''zgoraj brez'', pri čemer gole prsi morebiti zakriva umetniška poslikava katerega od številnih uličnih umetnikov.
Zaplenjene slike v britanskih muzejih
03. 03. 2000 15.11
V 10 britanskih muzejih in umetniških galerijah je razstavljenih 350 slik, ki naj bi jih v času nacizma zaplenili Judom ali ostalim žrtvam. Med slikami so dela Picassa, Moneta, Renoirja in Cezanna ter svetovno znana slika Križanje Eugena Delcroixa (1798-1863).
Recital organistke Jennifer Bate v CD
28. 02. 2000 18.44
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo zvečer, ob 19.30, z recitalom predstavila znana britanska orglarka Jennifer Bate, rojena leta 1944. Razen del Samuela Wesleya, angleškega prirejevalca Bacha, Mendelssohna-Bartholdyja in Bacha starejšega, bo izvedla svojo večdelno skladbo, ki temelji na improvizacijah, recital pa sklenila s skladbami Francka, Messiaena in Langlaisa.
Nagrajenci natečaja Fotografija leta 2000
10. 02. 2000 16.15
Prvo nagrado na natečaju revije Emzin za fotografijo leta 2000 je prejel Tomo Brejc iz Ljubljane za fotografski ciklus Pozni čas, drugo nagrado Aleš Gregorič, prav tako iz Ljubljane, za fotografske triptihe, tretjo nagrado za ciklus Subway fotograf Jernej Humar iz Nove Gorice, nagrado za reportažo pa sta si razdelila Jure Eržen ter Tomi Lombar iz Ljubljane na temo kosovske krize. Nagrajence je izmed približno 2000 prispelih fotografij 250 avtorjev izbrala žirija, v kateri so bili fotografi Arne Hodalič, Boris Gaberščik, Joco Žnidaršič, urednica in umetniška direktorica Emzina Metka Dariš in direktor agencije Saola Stills Pictures Gamma iz Pariza Eric Bazin. Razstavo nagrajenih fotografij in fotografij iz ožjega izbora so nocoj odprli v prvem preddverju Cankarjevega doma.
2000 fotografij na natečaju Fotografija leta 2000
06. 02. 2000 18.00
Revija za kulturo Emzin je na natečaj za Fotografijo leta 2000 prejela okrog 2000 fotografij približno 250 avtorjev. Lani, denimo, je na takšen natečaj 183 fotografov poslalo ''le'' kakih 1500 posnetkov.
Izšel razpis za vpis v srednje šole
03. 02. 2000 10.56
Danes je izšel razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 2000/2001. Na vseh slovenskih srednjih šolah bo za vpis v prvi letnik na voljo 31.489 mest, nove programe pa bo začelo izvajati 29 srednjih šol.
Na festivalu Pandora 2000 drevi ''slovenski'' Kaspar
01. 02. 2000 13.07
Mednarodni festival ženske ustvarjalnosti Pandora 2000 v organizaciji gledališke in produkcijske hiše DieTheater/Wien se bo drevi ob 20. uri na Dunaju začel s ''slovenskim'' Kasparjem Petra Handkeja v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma. Predstava Kaspar je nastala leta 1998, zrežirala jo je britanska dramska pisateljica in režiserka Anna Furse v sodelovanju s slovensko umetniško ekipo. Handkejevo besedilo je uprizorila kot soočenje med Kasparjem (Polona Vetrih) in njegovimi ''učitelji'' (Željko Hrs, Alojz Svete).
Predstavitev da Vincijevega ''Codex Leicestra'' v Berlinu
31. 01. 2000 13.04
V prostorih berlinskega Muzeja stvari ''Muzeum der Dinge'' so predstavili ''Codex Leicester'' Leonarda da Vincija, ki velja za enega od zakladov iz sredine preteklega tisočletja. Gre za edini rokopis renesančnega slikarja in kiparja iz zasebne zbirke. Dragocene rokopise v zrcalni pisavi so predstavili skupaj z risbami Josepha Beuysa (1921-1986). Umetniška dela je za razstavo posodil lastnik Microsofta Bill Gates, ki velja za najbogatejšega moža na svetu. Razstava bo na ogled do 19. marca, spremljal pa jo bo bogat spremljevalni program.
Slovenija na mednarodnem festivalu žensk Pandora 2000
30. 01. 2000 10.27
Od 1. februarja do 4. marca bo na Dunaju potekal mednarodni festival ženske ustvarjalnosti v organizaciji gledališke in produkcijske hiše DieTheater/Wien z naslovom Pandora 2000. Umetniška voditeljica festivala Anna Thier je izbrala program, ki vključuje avtorice iz Avstrije, Slovenije, Madžarske, Rusije, Češke, ZR Jugoslavije in z območja nekdanje Vzhodne Nemčije. Akcija spodbuja ustvarjalni dialog med Avstrijo in vzhodnoevropskimi državami in jo je podprla avstrijska fundacija KulturKontakt. Festival bo 1. februarja odprla gledališka predstava Kaspar v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma.
Zgaga sprejel nove izobraževalne programe
19. 01. 2000 19.56
Minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga je včeraj sprejel odločitev o novih razmestitvah izobraževalnih programov in dal soglasje k obsegu vpisa v srednje šole v šolskem letu 2000/2001. Razpis za vpis v srednje šole bo izšel 3. februarja. Na vseh slovenskih srednjih šolah bo za vpis v prvi letnik na voljo 31.489 mest za dijakinje in dijake, nove programe pa bo začelo izvajati 29 srednjih šol. Kot so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport, bodo med temi programi prvič v okviru dualnega sistema razpisani izobraževalni programi prodajalec, strojni mehanik, elektrikar energetik in kamnosek, v nižjem poklicnem izobraževanju program pomočnik v živilstvu, v srednjem strokovnem izobraževanju pa program medijski tehnik. Med novostmi so tudi razmestitve programa klasične gimnazije v Celje in Škofjo Loko, gimnazijskega programa v Rogaško Slatino, programa srednjega poklicnega izobraževanja oskrbnik v Metliko, programa umetniška gimnazija - likovna smer v Novo Gorico in programa umetniška gimnazija - likovna in glasbena smer v Koper.