umetniška
Manifesta dela obračune
30. 09. 2000 00.00
Evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3 je od 23. junija do 24. septembra v štirih ljubljanskih razstaviščih, na devetih mestnih lokacijah in prek TV Slovenija predstavil 59 umetnikov in skupin vseh generacij, a večinoma mlajših. V novinarskem središču so v tem času registrirali 651 novinarjev, od tega 463 tujih. Statistika, ki sta jo posredovala Cankarjev dom in organizacijski odbor za izvedbo Manifeste 3, kaže, da je bilo akreditiranih tujih novinarjev 12 odstotkov več kot med osamosvojitvijo Slovenije in 33 odstotkov več kot med obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Obiskovalcev so našteli sedem tisoč. Zaradi izjemnega odziva tujih medijev in dobrega obiska tujcev so organizatorji prepričani, da je "Manifesta 3 v krogih kulturne Evrope pustila globoko sled o kulturni zanimivosti gostiteljice ter da je ob umetniški ravni njen lep presežek tudi v promociji Ljubljane in Slovenije". Umetniška koordinacija projekta je bila v rokah kustosa Moderne galerije Igorja Zabela. Prva groba ocena finančnega stanja dan po zaprtju prizorišč Manifeste 3 kaže, da finančni načrt stroškov v višini 150 milijonov tolarjev ne bo presežen. Znano je, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo 60 milijonov tolarjev, mesto 31 milijonov tolarjev, preostalih 59 milijonov tolarjev bodo zagotovili glavni pokrovitelj Mobitel, Evropska unija in nekatere države, katerih umetniki so se udeležili bienala. Pokrovitelji so brezplačno opravili storitve ali zagotovili opremo v vrednosti 60 milijonov tolarjev.
Trideset let od smrti Jimmija Hendrixa
17. 09. 2000 00.00
Jimmi Hendrix, rojen v Seattlu v ZDA kot Jimmi James, je bil meteor, ki je na obzorju zgodnje rock glasbe zažarel in se utrnil v kratkem obdobju druge polovice 60. let. Oznake kot "oboževano zlato tele hipijevskega obdobja", "čarodej psihedelične kitare" ali "prevajalec izkušenj mamil v glasbo" povejo več o obdobju, ko so bile izrečene, kot o pomenu njegove glasbe. Dandanes se bolj utrjuje mnenje, da je bil Hendrix novodobni, na pol uresničeni genij, glasbeni revolucionar in mehka umetniška duša. Kljub uspehu na tržišču in pri občinstvu še za svojega življenja, je bil Hendrix tudi žrtev mehanizmov te glasbe.
Center v čast temnopolti rasi
14. 09. 2000 00.00
Nigerijska vlada načrtuje v prihodnjem letu izgradnjo centra v čast znanim Afričanom in temnopoltim po vsem svetu, nekakšno Dvorano slavnih (Hall of Fame) temnopoltih. Vlada je že oblikovala komisijo in za gradnjo centra namenila 110.00 ameriških dolarjev. Začetek in kraj gradnje še nista določena, v centru pa naj bi hranili umetniška dela afriških avtorjev in temnopoltih ustvarjalcev iz vsega sveta, predstavili pa naj bi tudi delovanje temnopoltih na vseh področjih življenja, tudi na športnem in političnem.
Javni natečaj za scenarije
05. 09. 2000 00.00
V enoti kulturnih in umetniških programov Televizije Slovenija so objavili javni natečaj za izvirna umetniška dela oz. scenarije za celovečerni igrani TV film, kratkometražni igrani film, izvirno TV igro ter sinopsise za televizijsko nadaljevanko ali nanizanko in za avdiovizuelni projekt. Natečaj je anonimen in je odprt do konca oktobra. Prejeta dela bo ocenila strokovna žirija. Avtorje najboljših scenarijev in sinopsisov bodo nagradili, v vseh kategorijah pa so poleg nagrad, ki vključujejo tudi odkup scenarijev, še po tri odkupne nagrade.
V Žalcu se je včeraj začel Mednarodni likovni simpozij IMBS
26. 08. 2000 00.00
V dvorcu Novo Celje, ki ga je zgradil grof Anton Gaisruck po vzoru dunajskega Schoenbrunna med leti 1754 ter 1760, se je včeraj začel dvotedenski 17. Mednarodni likovni simpozij IMBS, na katerem sodeluje 19 priznanih domačih in tujih likovnih ustvarjalcev, ki bodo po koncu simpozija 8. septembra svoje umetnine prodali na slavnostni dražbi, eno umetnino pa bodo podarili soprireditelju simpozija, občini Žalec. Izkupiček dražbe bodo likovniki namenili obnovi graščine Novo Celje. Letošnji IMBS pripravlja celjski slikar Jure Cekuta, ki je kot edini Slovenec pred devetimi leti postal član te mednarodne institucije, ki sta jo leta 1983 v avstrijskem mestu Gleinsteten ustanovila svetovno priznana umetnika - nemški slikar Horst Reichle ter avstrijska slikarka Renate Polzer. Na letošnjem simpoziju bodo nastopili likovni umetniki iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Španije, Bolgarije, Slovenije in ZDA, ki bodo v središče Savinjske doline - Žalec vnesli svoja umetniška sporočila estetskega, humanega, provokativnega ter imaginarnega.
Likovna kolonija Umetniki za Karitas
04. 08. 2000 12.06
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino bo med 21. in 26. avgustom potekala že šesta likovna kolonija Umetniki za Karitas. Kolonija vsako leto poteka na pobudo škofijske Karitas Koper, organizacijsko jo vodi Jožica Ličen iz Ajdovščine, pritegne pa uveljavljene likovne umetnike. Ustvarjena umetniška dela bodo ponudili naprodaj, izkupiček pa bo letos namenjen dijaškemu domu v Vipavi.
Osebni predmeti Marie Callas na dražbi
03. 08. 2000 19.44
Na dražbah v Parizu bo 2. in 3. decembra naprodaj več kot 2000 osebnih predmetov nekdanje operne dive Marie Callas, so sporočili organizatorji. Na dražbah bodo prodajali njeno pohištvo, umetniška dela, nakit, obleke, pisma, fotografije in partiture iz dveh zasebnih zbirk. Med drugim bo naprodaj pevkina biblija, album z osebnimi fotografijami, pisma njene prve učiteljice petja Elvire de Hidalgo, pismo italijanskega režiserja Luchina Viscontija in dva portreta Callasove, ki ju je naslikal režiser Pier Paolo Pasolini. Občudovalci najbolj znane sopranistke 20. stoletja bodo na dražbah lahko kupili tudi njena sončna očala in kimono.
Večer komorne glasbe
01. 08. 2000 13.06
Na <A HREF=http://www.festival-lj.si/ target=_blank> mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani </A>so bo nocoj predstavil ansambel Newyorški komorni glasbeniki. Na Ljubljanskem gradu bodo nastopili Ilonna Pederson, oboa in angleški rog; Jeffrey Hale, oboa; Alexandra Knoll, oboa in angleški rog; Margaret Dudley, fagot. V prvem delu koncerta bodo izvedli štiri skladbe iz pozne renesanse, suito iz Glasbe na vodi, tri trie iz opere Almira in odlomke iz opere Vilinja kraljica, v nadaljevanju pa še štiri skladbe z dvora Ludvika XIV, Prispodobe in Koncertantni kvartet.
Ruski državni komorni orkester v Ljubljani
26. 07. 2000 14.26
V okviru mednarodnega poletnega festivala bo nocoj ob 20.30 v Frančiškanski cerkvi nastopil ruski državni akademski komorni orkester Vivaldi s solistko pianistko Anno Shtrom. V svojem programu bodo izvedli dela Bacha, Kreka, Čajkovskega in Offenbacha. Orkester je leta 1989 v Moskvi ustanovila znana ruska violinistka in pedagoginja Svetlana Bezrodna, ki deluje tudi kot njegova umetniška voditeljica in solistka, sestavlja pa ga dvajset umetnic.
Scala bo sezono posvetila Verdiju
24. 07. 2000 14.25
Sezona 2000/2001 bo v milanski Scali posvečena Giuseppeju Verdiju, saj bo 27. januarja prihodnje leto minilo sto leto od njegove smrti. Najprej bodo v Scali pod taktirko Riccarda Mutija 7. decembra uprizorili Trubadurja. Kot je povedal umetniški direktor opere Paolo Arc, je počastitev Verdija pravzaprav moralna in predvsem umetniška obveznost Scale, saj je na njenem odru veliki skladatelj predstavil svoja prva dela, doživel prve uspehe, pa tudi prve grenke izkušnje.
Srečanje združenj plastičnih umetnosti
24. 07. 2000 09.17
V Beogradu bo do 31. julija potekalo prvo srečanje društev za plastične umetnosti iz jugovzhodne Evrope. Kulturno prireditev organizira Srbsko društvo za plastične umetnosti (ULUS), njen namen pa je omogočiti izmenjavo mnenj o življenjskih in delovnih pogojih za umetniško ustvarjanje v tem delu Evrope, je na novinarski konferenci pojasnil predsednik ULUS Dragoslav Krnajski. Dodal je, da je ULUS udeležence srečanja pozval, naj podarijo umetniška dela, ki jih bodo razstavili v eni izmed beograjskih galerij, dobiček od prodaje pa bodo namenili v človekoljubne namene. Srečanja se bodo udeležili predstavniki umetniških združenj iz Bolgarije, BiH, Grčije, Makedonije, Romunije, Bolgarije, Turčije in Črne gore. Hrvaška je sodelovanje zavrnila, medtem ko predstavniki Albanije, Slovenije in Madžarske na vabilo niso odgovorili. ULUS je bil ustanovljen že leta 1919 z namenom začite neodvisnih umetnikov. Društvo danes s pomočjo sredstev ZRJ organizira približno štirideset razstav po srbskih galerijah, predvsem v Beogradu.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.
Svoboda naprodaj
30. 06. 2000 08.25
Kolikšna je cena svobode? 8 milijonov 140 tisoč dolarjev! Dražbena hiša Sotheby's je namreč včeraj toliko iztržila na <a href=http://www.sothebys.com/connoisseur/auctionlink/aohilites/aoh_declaration.html target=_new>dražbi</a>, ki je potekala na svetovnem spletu, za izvod Deklaracije o neodvisnosti, podpisane v Philadelphiji leta 1776.
30. mednarodni festival komorne glasbe
25. 06. 2000 12.04
V okviru 30. mednarodnega festivala komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah bo drevi ob 20.30 igral Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s solistko, flavtistko Ireno Grafenauer.
Manifesta 3 uradno odprta
24. 06. 2000 16.19
Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v parku Tivoli v Ljubljani so opolnoči tudi uradno odprli evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3. O letošnji največji tovrstni likovni prireditvi v Evropi, na kateri se predstavlja 59 v glavnem še neuveljavljenih umetnikov mlajše generacije z različnih koncev celine, so umetnike, kustose, likovne kritike, novinarje in druge goste nagovorili predsednik nacionalnega odbora Manifeste 3 Jožef Školč, minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik mednarodnega odbora Manifeste 3 Henry Meyric Huges.
Kozinova nagrada Alojzu Srebotnjaku
01. 06. 2000 21.39
Društvo slovenskih skladateljev je Kozinovo nagrado letos prisodilo slovenskemu komponistu Alojzu Srebotnjaku za zaokrožen skladateljski opus. Slovesnost ob podelitvi nagrade bo v ponedeljek, 5. junija, opoldne na Društvu slovenskih skladateljev na Trgu francoske revolucije 6.
Izjava kustosa Jurija Krpana
23. 05. 2000 13.38
Živimo v državi brez politike. Kljub temu imamo politike (!?). Kaj počnejo? Histerizirajo, seveda! Kot kmetje brez zemlje in mornarji brez morja bluzi njihova želja, ki ni osredinjena okoli vztrajanja na ustvarjanju dobrin, temveč v iskanju razlogov, zakaj tega ne počnejo, so vsi tisti, ki dobro vedo kaj ustvariti - njihovi neposredni sovragi. Živimo v državi brez vizij in med temi manjka tudi vizija kulturnega razvoja, manjka kulturna politika, ki bi, kakršna koli bi že bila, naredila razmerja med ustvarjalci na področju umetnosti in kulture transparentna.
Manifesta 3 se približuje Ljubljani
09. 05. 2000 13.03
Ljubljana si je v konkurenci angleškega Newcastlea, madžarske Budimpešte in italijanskega Palerma pridobila organizacijo bienalne prireditve sodobne evropske umetnosti <A HREF=http://www.manifesta.org/slo/index.html target=_blank> Manifesta 3</A>, ki se bo začela 23. junija in bo trajala do 24. septembra.
Retrospektiva umetnika Yvesa Kleina
30. 04. 2000 16.43
V Nici so ta konec tedna odprli veliko restrospektivo del vplivnega francoskega umetnika Yvesa Kleina (1928-1962). Slikar, ki se je rodil v tem obmorskem francoskem mestu, je zaslovel predvsem s svojimi enobarvnimi slikami, med katerimi so najbolj znane tiste v barvi ultramarin.
Makrolab mark II
19. 04. 2000 19.15
V galeriji Kapelica bodo drevi ob 21. uri predstavili simulacijo sistemskih polj projekta Marka Peljhana Makrolab, ki je trenutno kot Makrolab mark II umeščen na otoku Rottenest v bližini zahodne avstralske obale. V Avstralijo je leta 1996 v Novi Gorici rojenega Peljhana v okviru festivala Perth 2000 povabila Umetniška galerija Zahodne Avstralije. V ljubljanski galeriji bodo s Peljhanom vzpostavili slikovno in zvočno povezavo, ki bo mogoča vse do 5. maja. V celoti bo Makrolab mark II v Sloveniji na ogled predvidoma v drugi polovici leta 2000. V Kapelici si bo moč ogledati še Makrolabove načrte in sheme.
Razstava Zlati zakladi v Moskvi
18. 04. 2000 14.44
Legendarni zlati zakladi Troje so kot stalna razstava na ogled v moskovskem muzeju Puškin. Na razstavi je mogoče videti 260 predmetov zaklada, ki ga je leta 1873 odkril nemški arheolog Heinrich Schliemann. Zlati zakladi iz Troje so sicer eno od glavnih odprtih vprašanj glede zaplenjenih umetniških del med Rusijo in Nemčijo. Moskva je sicer nedavno izrazila pripravljenost, da zaplenjena umetniška dela, med njimi tudi zlate zaklade Troje, prikažejo na razstavi v Nemčiji, vendar pod pogojem, da se Nemčija obveže, da bo razstavljene predmete kasneje vrnila.
Ukradena umetniška dela na internetu
14. 04. 2000 11.34
Številni veliki muzeji v ZDA so se odločili, da bodo sledili zgledu muzejev iz Velike Britanije in Nemčije, s tem da bodo na internetu objavili podatke o umetninah, da bi tako pomagali ugotoviti, ali so jih morda med drugo svetovno vojno po Evropi pokradli nacisti.
Kustosinji Manifeste 3 v Ljubljani
01. 04. 2000 11.41
Od danes do 5. aprila bo spet na obisku v Sloveniji ženski dvojec iz kvarteta mednarodnih kustosov evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3. Bienale bo v slovenski prestolnici od 23. junija do 24. septembra letos. To sta slovaška kustosinja Maria Hlavajova in Kathrin Rhomberg z Dunaja.
Razstava o neskončnosti v umetnosti
27. 03. 2000 13.55
V beneški palači Grassi je na ogled razstava o iskanju neskončnosti v umetnosti. Razstavljenih je približno 400 predmetov iz 150 zasebnih in javnih zbirk iz 18 držav. Razstava bo odprta do 23. julija. Na razstavi so zastopana velika umetniška imena 19. in 20. stoletja, kot so Francisco Goya, Caspar David Friedrich, William Turner, Pablo Picasso in Aselm Kiefer. Razstava obiskovalcu daje možnost razmišljanja o človeški usodi in neizogibni končnosti, je ob otvoritvi dejala italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri. Dela so razstavljena v 36 prostorih in na veliki terasi palače Grassi, ki je bila dokončno zgrajena leta 1780 in je ena najlepših zgradb ob Velikem kanalu. Ob umetnosti je v iskanju neskončnosti na razstavi predstavljena tudi znanost. Razstavljen je daljnogled italijanskega znanstvenika Galilea Galilei (1564-1642).
Umetniška pot skozi Rörmond
22. 03. 2000 15.07
Na celotnem območju nizozemskega mesta Rörmond bo od 28. maja dalje potekal projekt Umetniška pot, v okviru katerega bodo do 30. julija razstavljali dela 23 umetnikov. Pripravljali so ga že od leta 1998, lani pa je potekal izbor del umetnikov, večinoma gre za skulpture. ''Edinstveno pri tem pa je, da so vsi umetniki sami odgovorni za financiranje svojih projektov,'' je pojasnila Laurentine Engelberts-Bol iz ustanove Rörmond Project 2000, ki je bila pobudnica projekta. Različni materiali, ki jih bodo uporabili za skulpture, segajo od keramike ali bakra do papirja, lesa ali trave.
Ulično rajanje Mardi Gras
08. 03. 2000 13.11
Mesto New Orleans v ameriški zvezni državi Louisiani vsako leto pred začetkom postnega časa priredi ulično rajanje z imenom Mardi Gras, ki je postalo ena večjih ameriških turističnih atrakcij. Praznik Mardi Gras simbolizira zadnjo priložnost za uživanje pred pepelnično sredo, ko se za katolike začne postni čas. Ulične povorke med katerimi si ljudje privoščijo marsikatero svoboščino, ki je v puritanski Ameriki drugače prepovedana, poteka v francoski četrti mesta New Orleans, ki jo je tudi letos napolnilo na stotisoče domačinov in turistov. Golota na javnih mestih je v ZDA strogo prepovedana, množica deklet pa si med praznovanjem Mardi Grasa da duška in se sprehaja ''zgoraj brez'', pri čemer gole prsi morebiti zakriva umetniška poslikava katerega od številnih uličnih umetnikov.
Zaplenjene slike v britanskih muzejih
03. 03. 2000 15.11
V 10 britanskih muzejih in umetniških galerijah je razstavljenih 350 slik, ki naj bi jih v času nacizma zaplenili Judom ali ostalim žrtvam. Med slikami so dela Picassa, Moneta, Renoirja in Cezanna ter svetovno znana slika Križanje Eugena Delcroixa (1798-1863).
Recital organistke Jennifer Bate v CD
28. 02. 2000 18.44
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo zvečer, ob 19.30, z recitalom predstavila znana britanska orglarka Jennifer Bate, rojena leta 1944. Razen del Samuela Wesleya, angleškega prirejevalca Bacha, Mendelssohna-Bartholdyja in Bacha starejšega, bo izvedla svojo večdelno skladbo, ki temelji na improvizacijah, recital pa sklenila s skladbami Francka, Messiaena in Langlaisa.
Nagrajenci natečaja Fotografija leta 2000
10. 02. 2000 16.15
Prvo nagrado na natečaju revije Emzin za fotografijo leta 2000 je prejel Tomo Brejc iz Ljubljane za fotografski ciklus Pozni čas, drugo nagrado Aleš Gregorič, prav tako iz Ljubljane, za fotografske triptihe, tretjo nagrado za ciklus Subway fotograf Jernej Humar iz Nove Gorice, nagrado za reportažo pa sta si razdelila Jure Eržen ter Tomi Lombar iz Ljubljane na temo kosovske krize. Nagrajence je izmed približno 2000 prispelih fotografij 250 avtorjev izbrala žirija, v kateri so bili fotografi Arne Hodalič, Boris Gaberščik, Joco Žnidaršič, urednica in umetniška direktorica Emzina Metka Dariš in direktor agencije Saola Stills Pictures Gamma iz Pariza Eric Bazin. Razstavo nagrajenih fotografij in fotografij iz ožjega izbora so nocoj odprli v prvem preddverju Cankarjevega doma.
2000 fotografij na natečaju Fotografija leta 2000
06. 02. 2000 18.00
Revija za kulturo Emzin je na natečaj za Fotografijo leta 2000 prejela okrog 2000 fotografij približno 250 avtorjev. Lani, denimo, je na takšen natečaj 183 fotografov poslalo ''le'' kakih 1500 posnetkov.