umetniška
Izšel razpis za vpis v srednje šole
03. 02. 2000 10.56
Danes je izšel razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 2000/2001. Na vseh slovenskih srednjih šolah bo za vpis v prvi letnik na voljo 31.489 mest, nove programe pa bo začelo izvajati 29 srednjih šol.
Na festivalu Pandora 2000 drevi ''slovenski'' Kaspar
01. 02. 2000 13.07
Mednarodni festival ženske ustvarjalnosti Pandora 2000 v organizaciji gledališke in produkcijske hiše DieTheater/Wien se bo drevi ob 20. uri na Dunaju začel s ''slovenskim'' Kasparjem Petra Handkeja v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma. Predstava Kaspar je nastala leta 1998, zrežirala jo je britanska dramska pisateljica in režiserka Anna Furse v sodelovanju s slovensko umetniško ekipo. Handkejevo besedilo je uprizorila kot soočenje med Kasparjem (Polona Vetrih) in njegovimi ''učitelji'' (Željko Hrs, Alojz Svete).
Predstavitev da Vincijevega ''Codex Leicestra'' v Berlinu
31. 01. 2000 13.04
V prostorih berlinskega Muzeja stvari ''Muzeum der Dinge'' so predstavili ''Codex Leicester'' Leonarda da Vincija, ki velja za enega od zakladov iz sredine preteklega tisočletja. Gre za edini rokopis renesančnega slikarja in kiparja iz zasebne zbirke. Dragocene rokopise v zrcalni pisavi so predstavili skupaj z risbami Josepha Beuysa (1921-1986). Umetniška dela je za razstavo posodil lastnik Microsofta Bill Gates, ki velja za najbogatejšega moža na svetu. Razstava bo na ogled do 19. marca, spremljal pa jo bo bogat spremljevalni program.
Slovenija na mednarodnem festivalu žensk Pandora 2000
30. 01. 2000 10.27
Od 1. februarja do 4. marca bo na Dunaju potekal mednarodni festival ženske ustvarjalnosti v organizaciji gledališke in produkcijske hiše DieTheater/Wien z naslovom Pandora 2000. Umetniška voditeljica festivala Anna Thier je izbrala program, ki vključuje avtorice iz Avstrije, Slovenije, Madžarske, Rusije, Češke, ZR Jugoslavije in z območja nekdanje Vzhodne Nemčije. Akcija spodbuja ustvarjalni dialog med Avstrijo in vzhodnoevropskimi državami in jo je podprla avstrijska fundacija KulturKontakt. Festival bo 1. februarja odprla gledališka predstava Kaspar v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma.
Zgaga sprejel nove izobraževalne programe
19. 01. 2000 19.56
Minister za šolstvo in šport Pavel Zgaga je včeraj sprejel odločitev o novih razmestitvah izobraževalnih programov in dal soglasje k obsegu vpisa v srednje šole v šolskem letu 2000/2001. Razpis za vpis v srednje šole bo izšel 3. februarja. Na vseh slovenskih srednjih šolah bo za vpis v prvi letnik na voljo 31.489 mest za dijakinje in dijake, nove programe pa bo začelo izvajati 29 srednjih šol. Kot so sporočili z ministrstva za šolstvo in šport, bodo med temi programi prvič v okviru dualnega sistema razpisani izobraževalni programi prodajalec, strojni mehanik, elektrikar energetik in kamnosek, v nižjem poklicnem izobraževanju program pomočnik v živilstvu, v srednjem strokovnem izobraževanju pa program medijski tehnik. Med novostmi so tudi razmestitve programa klasične gimnazije v Celje in Škofjo Loko, gimnazijskega programa v Rogaško Slatino, programa srednjega poklicnega izobraževanja oskrbnik v Metliko, programa umetniška gimnazija - likovna smer v Novo Gorico in programa umetniška gimnazija - likovna in glasbena smer v Koper.
Slovenski prispevek k Pandori 2000
13. 01. 2000 12.55
Avstrijci v prelomnem letu 2000 posebno pozornost posvečajo ustvarjalnosti žensk. Zato je avstrijska fundacija KulturKontakt, ki podpira ustvarjalni dialog med Avstrijo in vzhodnoevropskimi državami, podprla mednarodni festival <B>Pandora 2000</B>. Festival organizira gledališka in produkcijska hiša DieTheater/Wien, odvijal pa se bo od 1. do 29. februarja 2000.
Rembrandtov ponaredek
11. 12. 1999 09.42
Strokovnjaki za umetniška dela iz več držav so potrdili sum, da je slika Avtoportet z baretko, ki naj bi jo naslikal nizozemski slikar Rembrandt in je last Mestne galerije v Stuttgartu, ponaredek, je spročil Muzej Mauritshuis iz Haaga. Strokovnjaki se sicer strinjajo, da slika izvira iz Rembrandtovega ateljeja, vendar pa je primerjava z ostalimi slikarjevimi portreti pokazala velike razlike v načinu dela in kvaliteti. To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da že obstaja slika Avtoportret z baretko, ki jo je Rembrandt naslikal leta 1659. Nedokončano delo, ki je last francoskega muzeja Granet, je dolga leta veljalo za kopijo.
Umetniška dražba v Koelnu
15. 11. 1999 18.10
Ena od slik znanega francoskega impresionista Edgarja Degasa je na umetniški dražbi v Koelnu dosegla najvišjo ceno. Pastel Ženski, ki se kopata, (Deux femmes au bain) so prodali za 793.000 nemških mark. Po doseženi ceni so mu sledile slike Sekanje lesa ruske avantgardne umetnice Olge Gončarove, ki so jo prodali za 568.000 nemških mark, in Lovljenje sonca na morju francoskega pointilista Henria Edmonda Crossa, ki je dosegla ceno 451.000 nemških mark.
Glasbene nedelje v Unionu
24. 10. 1999 17.54
V novem sklopu večerov v Grand hotelu Union v Ljubljani, ki bo pod skupnim naslovom Glasbene nedelje v Unionu potekal od oktobra letos do maja prihodnje leto, bo na uvodnem srečanju drevi ob 18. uri gost violinist ruskega rodu Vasilij Meljnikov, ki je kot izredno zanimiva in vsestranska umetniška osebnost - lpt solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog - že desetletje navzoč na glasbenem prizorišču v Sloveniji.
Umetniška akcija Edvardu Rusjanu v slovo
15. 10. 1999 10.25
Matjaž Berger, znani slovenski ''inscenator'', je skupaj s skupino umetnikov in drugih sodelavcev za jutri na znamenitem kamnitem mostu v Solkanu pripravil umetniško akcijo, poimenovano Edvardu Rusjanu v slovo. Projekt ima elemente opere, baleta, alpinizma, drame, kajakaštva in letalstva. Producent akcije je Radio Krka iz Novega mesta, soorganizator mestna občina Nova Gorica, celotno izvedbo akcije pa je omogočilo slovensko ministrstvo za kulturo.
Pekinška opera v Ljubljani
11. 10. 1999 09.15
V Ljubljani danes in jutri gostuje slovita Pekinška opera. Vrhunski umetniki tega najuglednejšega gledališča na Kitajskem, ki združuje več različnih gledaliških šol, bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedli zgodbe z naslovi Razpotje, Zmešnjava v Palači neba, Jesenska reka in Podarjanje bisera na Mavričnem mostu.
Nova rimska galerija v nekdanji pivovarni
18. 09. 1999 17.15
V Rimu bodo 23. septembra v nekdanji pivovarni odprli novo galerijo za umetniška dela 19. in 20. stoletja. Umetniška zbirka, ki bo na ogled v galeriji, predstavlja dela najpomembnejših italijanskih umetnikov zadnjih 200 let. V prenovljenih prostorih tovarne, ki je bila zgrajena leta 1912, so poleg umetniških prostorov namestili tudi trgovine in pisarne.
Začel se je mednarodni lutkarski festival v Zagrebu
28. 08. 1999 09.02
Letošnji lutkarski festival (PIF), ki bo potekal od 27. avgusta do 3. septembra, bo gostil 17 gledaliških skupin iz 10 dežel. Poleg Hrvaške bodo sodelovale še Avstrija, Bolgarija, Češka, Kitajska, Madžarska, Nizozemska, Nemčija, Velika Britanija, Slovenija. Umetniška voditeljica festivala Livija Kroflin je v sredo na tiskovni konferenci poudarila, da bo na programu 18 predstav za otroke in odrasle, najboljše pa bosta nagradili mednarodna strokovna žirija in otroška žirija.
Razstava fotografov slavnih osebnosti v Los Angelesu
08. 08. 1999 11.42
V Centru Getty v Los Angelesu bo do 10. oktobra na ogled skupna razstava fotografij slavnih osebnosti pariškega fotografa Nadarja, ki je ustvarjal v prejšnjem stoletju, in sodobnika, Newyorčana Andyja Warhola. Prvi je fotografiral slavne osebnosti v francoski prestolnici v 19. stoletju, drugi pa se je s tem ukvarjal v tem stoletju.
Nemčija Judom vrača umetniška dela
06. 08. 1999 15.58
Nemške kulturne oblasti so v četrtek neki Britanki, dedinji judovskega zbiralca Maxa Silberberga, vrnile Van Goghovo sliko in še dve drugi umetniški deli. Van Goghova slika Oljke je bila od leta 1935 razstavljena v berlinskih muzejih, potem ko so nacisti njenega lastnika Maxa Silberberga prisilili, da je prodal zbirko umetniških del, ki bi bila danes vredna 60 milijonov dolarjev.
Multimedijski festival Meja na reki/Grenze im Fluss
16. 07. 1999 14.53
V slovenski Gornji Radgoni in sosednjem avstrijskem Bad Radkersburgu bo od 18. do 25. julija že petič potekal dvojezični multimedijski festival, ki so ga poimenovali <I>Meja na reki </I>oziroma <I>Grenze im Fluss</I>. Festival organizirata Zveza kulturnih društev in skupin Gornja Raadgona ter Gledališče mest Staedtetheater iz Bad Radkersburga. Njegova umetniška voditeljica je Isabella Suppanz.
Retrospektiva švedske slikarke Sigrid Hjerten
14. 07. 1999 15.54
Prvič bodo v Nemčiji v obsežni retrospektivi predstavili dela švedske ekspresionistke Sigrid Hjerten (1885 - 1948). V mestni galeriji v Münchnu bo do 10. oktobra razstavljenih 70 slik in izbor grafik umetnice. Iz Münchna se bo razstava 19. oktobra preselila v muzej Kuethe-Kollowitz v Berlinu, kjer bo na ogled do 13. decembra, od 19. decembra do 6. februarja leta 2000 pa bo v manjšem obsegu na ogled v muzeju umetnin v Goeteborgu.
Mednarodna razstava plakatov proti vojni
03. 07. 1999 13.09
Na Dunaju so ta teden odprli razstavo plakatov proti vojni in nasilju, na kateri sodeluje 60 mednarodnih umetnikov, med drugimi tudi umetniška skupina Irwin iz Ljubljane. Razstavo z naslovom Stop nasilju (Stop the Violence) je kot odziv na naraščajoče nasilje na Kosovu zasnovala skupina umetnikov in intelektualcev na Dunaju z imenom Initiative quidistanz, k sodelovanju pa je še v času vojne povabila umetniške ustvarjalce s kriznega območja in od drugod. Razstava bo na Dunaju na ogled do 29. avgusta, nato pa bo na ogled med drugim v Beogradu, Tirani in Sarajevu.
Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih
28. 06. 1999 16.10
V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.
Eyesolation: I For An Eye
09. 05. 1999 20.05
V sklopu 5. mednarodnega računalniškega festivala bodo danes ob 17. uri, na gradu Mala Loka pri Trebnjem, odprli razstavo grafičnih remiksov Eyesolation: I For An Eye. Umetniška akcija Neuropolitan Express je delo mulitmedijskega aktivista Morfeja (aka Chiron Morpheus), kustosinja projekta pa je Nataša Petrešin.
Dobrodelna predstava v PDG in izročitev nagrade ZDUS igralcu Starini
31. 03. 1999 11.00
V Primorskem dramskem gledališču (PDG) bodo jutri, 1. aprila, igralcu Janezu Starini izročili nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 1998, in sicer za vloge v predstavah Ni tako slabo kot zgleda dramatika Petra Barnesa in Liliom avtorja Ferenca Molnarja. Obenem bodo jutri v PDG predstavo Ni tako slabo kot zgleda odigrali v dobrodelna namene - izkupiček bodo namenili očesnemu oddelku splošne bolnišnice Dr. Franc Derganc v Šempetru.
Obširna razstava iz obdobja Pompidouja
24. 02. 1999 20.34
Francoski predsednik Jacques Chirac je v ponedeljek v Parizu odprl razstavo z naslovom Georges Pompidou in moderna. Gre za pregled francoske kulturne scene 60-ih in 70-ih let - za časa takratnega francoskega predsednika. Prva obširna razstava več kot 80 eksponatov različnih umetniških praks iz obdobja Pompidouja je na ogled v muzeju Jeu de Paume. Razstava se osredotoča na umetniška dela, s katerimi se je obdal Pompidou. Odprta bo do 18. aprila.
Caravaggio in njegovi dediči v Rimu
20. 02. 1999 13.42
Na razstavi Caravaggio in njegovi dediči, ki so jo odprli v petek v Rimu, bodo prikazana doslej nedostopna umetniška dela Michelangela Merisija da Caravaggia (1571-1610) in njegovih naslednikov. Ta edinstvena razstava, kot so jo označili prireditelji, bo na ogled do 8. maja v Narodni galeriji antične umetnosti v Palazzo Barberini.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Umetniška akcija Sanje in smrt Charlesa Lindbergha v Novem mestu
20. 12. 1998 09.45
V telovadišču Loka v Novem mestu bodo drevi uprizorili umetniško akcijo Sanje in smrt Charlesa Lindbergha. Igra je posvečena umetnikom in mislecem Lepote, ki so se rodili leta 1898 in zaznamovali iztekajoče se stoletje, je sporočil vodja projekta Andrej Berger. Producent predstave je Radio Krka.
Multimedijski performans PA-RA
01. 12. 1998 14.53
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo 4. decembra premierno, nato pa še 5., 10., 11. in 12. decembra uprizorili multimedijski performans z naslovom PA-RA v soprodukciji Inštituta Egon March in Cankarjevega doma. Projekt so predstavili danes, pri njem pa se je združila mednarodna umetniška zasedba - plesalka in koreografinja Dragana Cukavac (Nemčija), glasbenika Margrit Rieben (Švica) in Dirk Bruinsma (Nizozemska), plesalka in koreografinja Mateja Bučar, igralka Damjana Černe in multimedijski umetnik ter avtor predstave Marko Košnik.
Minuli konec tedna svoja vrata odprl Art Cologne
10. 11. 1998 11.27
V nemškem Koelnu so minuli konec tedna odprli enega največjih sejmov sodobne umetnosti na svetu Art Cologne. Na sejmu 220 galerij iz 22 držav do 15. novembra predstavlja umetniška dela vse od ekspresionistov Joepha Beuysa in Antonia Tapiesa dalje, kot tudi številne fotografije od Aleksandra Rodčenka do Roberta Doisneauja. Med najsodobnejšimi umetniki so najbolje predstavljeni Nemci Joseph Beuys, Georg Baselitz in Emil Schumacher ter Španca Antoni Tapies in Eduardo Chillida. Sodobnemu kiparstvu je na sejmu namenjena posebna sekcija, v tem okviru razstavlja svoja dela 36 umetnikov.
Van Gogh in Seurat prestara, da bi ostala v muzeju MoMA
04. 11. 1998 11.54
Po dve deli slikarjev Van Gogha in Seurata so morali nedavno umakniti iz Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, in sicer predvsem zaradi spoštovanja načel ustanoviteljice, soproge ameriškega magnata Rockefellerja, da naj bi muzej predstavljal izključno moderna umetniška dela. Van Goghovi sliki so preselili v newyorški muzej Metropolitan, Seuratovi pa v Umetniški inštitut v Chicagu. Po napovedih naj bi muzej MoMA v bližnji prihodnosti muzeju Metropolitan prodal tudi dela Paula Cezanna in Pabla Picassa.
Novost v Sloveniji: Svetovni grafični festival
29. 10. 1998 13.16
Od 10. novembra do 20. decembra bo Slovenija gostila svetovne ustvarjalce grafične umetnosti in njihova umetniška dela na novi prireditvi, poimenovani Svetovni grafični festival. Na sedmih prizoriščih - v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Mariboru, Celju, Metliki, Rogaški Slatini in Ljubljani - si bo moč ogledati kreativno bero tega desetletja več kot 250 umetnikov iz 51 držav, od Argentine, Bosne in Hercegovine, Avstralije, Češke, Nizozemske do Hong Konga, Koreje, Japonske in Latvije.
V Puškinovem muzeju na ogled največji slikarski mojstri
01. 08. 1998 13.15
Ob 100. obletnici Puškinovega muzeja lepih umetnosti so v petek v Moskvi postavili na ogled več kot 60 mojstrovin iz najuglednejših muzejev širom sveta. Umetniška dela Rembrandta, Van Gogha, Matissa in Picassa je med drugim posodil francoski Louvre, galerija Tate in Britanska kraljeva akademija, Metropolitanski muzej in Muzej sodobne umetnosti v New Yorku, madridski Prado, Vatikanski muzej in španski muzej Salvadorja Dalija. Na ogled bodo tudi dela ruskih slikarjev Maleviča in Kandinskega.