umetniški
Razstava slikarja Živka Marušiča
15. 10. 1999 18.30
Drevi bodo v gradu Podsreda kot zadnjo v letošnji umetniški sezoni odprli razstavo del akademskega slikarja Živka Marušiča. Slikar, ki ga prireditelji iz Kozjanskega parka predstavljajo kot trenutno enega najvidnejših slovenskih umetnikov, bo postavil na ogled petnajst olj velikega formata, ki jih je izbral iz svojih dveh ciklov, nastalih v letih 1996 in 1997. Med njimi sta tudi dva avtoportreta.
Pekinška opera v Ljubljani
11. 10. 1999 09.15
V Ljubljani danes in jutri gostuje slovita Pekinška opera. Vrhunski umetniki tega najuglednejšega gledališča na Kitajskem, ki združuje več različnih gledaliških šol, bodo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedli zgodbe z naslovi Razpotje, Zmešnjava v Palači neba, Jesenska reka in Podarjanje bisera na Mavričnem mostu.
Berlin - umetnost v devetdesetih
21. 09. 1999 19.56
V Galeriji Škuc bo jutri ob 20. uri predavanje Christopha Tannerta, ki bo predaval o umetnosti v dinamično spreminjajočem se velemestu Berlin. Kot vpliven kustos in kritik, ki živi in dela v Berlinu, bo podal ''notranji'' vpogled na berlinsko umetniško prizorišče v devetdesetih.
En-Knap na festivalu v Hamburgu
07. 09. 1999 18.29
Mednarodna plesna skupina En-Knap koreografa Iztoka Kovača bo s svojo zadnjo predstavo - Daleč od spečih psov - danes nastopila na 15. mednarodnem poletnem gledališkem festivalu, ki pod umetniškim vodstvom Dietra Jaenicka in Gabriele Naumann poteka od 20. avgusta do 11. septembra, poleg slovenskih umetnikov pa gosti še skupino Josefa Nadja, gledališče Sfumato, Moskovsko gledališče mladih gledalcev, skupino LaLaLa človeški koraki, skupino Sascha Waltz z gosti in številne druge ansamble.
Posnetki vaj za Gravitacijo nič Noordung na internetu
20. 08. 1999 12.31
Na spletni strani <A HREF=http://www.noordung.telekom.si > http://www.noordung.telekom.si </A>so na ogled posnetki z vaj za prvo gledališko predstavo v breztežnostnem stanju Gravitacija nič Noordung. Posnetki so nastali 17. avgusta nad Zvezdnim mestom blizu Moskve, v letalu iljušin, prirejenem za vadbo kozmonavtov. Umetniški ansambel, režiser Dragan Živadinov in tehnično osebje so med prvimi tremi parabolami spoznavali stanje breztežnosti, v ostalih sedmih pa se posvetili umetniški dejavnosti.
Umrl nekdanji predsednik Kraljeve akademije
18. 08. 1999 18.42
V 89. letu starosti je po dolgi bolezni umrl nekdanji predsednik Kraljeve akademije in umetniški mentor princa Charlesa, Sir Hugh Casson. Casson je bil predsednik najbolj prestižne in najstarejše britanske umetniške ustanove od leta 1976 do 1984. Pod njegovim vodstvom so pripravili dve pomembni razstavi: Veliko japonsko razstavo leta 1982 ter leto kasneje še razstavo Beneški genij. Cusson je bil znan tudi kot arhitekt in je sodeloval pri oblikovanju notranjosti kraljeve jahte in slonove hiše v londonskem živalskem vrtu.
Živadinov in ekipa izkusili breztežnost
17. 08. 1999 16.18
Umetniški ansambel, režiser Dragan Živadinov in tehnično osebje, ki pripravljajo doslej prvo gledališko predstavo v breztežnem prostoru - njen naslov je Gravitacija nič Noordung, so davi v letalu Iljušin, prirejenem za vadbo kozmonavtov, visoko nad Zvezdnim mestom uspešno opravili prve vaje za uprizoritev, je STA izvedela prek glavnega sponzorja uprizoritve Telekoma Slovenije, ki je v zvezi z ekipo. Posnetkov s prvega poleta, ki so jih nameravali predvajati na medmrežju s časovnim zamikom, danes zaradi tehničnih zapletov ni bilo, pri Telekomu pa obljubljajo, da jih bodo na svoji spletni strani pokazali že jutri, nemudoma po tistem, ko bodo izvajalci dopotovali iz Moskve v Ljubljano.
Umrla igralka Berta Ukmar
16. 08. 1999 13.43
V 80. letu je umrla igralka Berta Ukmar, dolgoletna članica Primorskega dramskega gledališča in ena od pobudnic gledališkega življenja na Goriškem. Pogreb bo jutri, 17. avgusta, ob 17. uri v Koprivi na Krasu, njenem rojstnem kraju.
Začenja se radovljiški festival stare glasbe
14. 08. 1999 09.23
Na 17. festivalu Radovljica, ki se začenja drevi, bo do 25. avgusta mogoče obiskati skupno deset koncertov vrhunskih domačih in tujih umetnikov in zasedb. Umetniški vodja Tjaša Krajnc je izbrala po vokalni in instrumentalni plati uravnotežen spored, ki vključuje dela, nastala v časovnem razponu več kot desetih stoletij. Razen vztrajanja pri vrhunski umetniški ravni izvedb je posebnost radovljiškega festivalskega programa še vključevanje skladb sodobnih skladateljev, ki so jih ti napisali za stare instrumente.
Četrti Valvasorjevi večeri na Izlakah
11. 08. 1999 12.08
Občina Zagorje oz. tamkajšnji Kulturni center v sodelovanju z nacionalnim projektom Imago Sloveniae ter s podporo ministrstva za kulturo prireja tudi to poletje Valvasorjeve večere. Skupno štirje koncerti bodo med 20. avgustom in 10. septembrom, ob petkih, v Valvasorjevi kapeli na Izlakah. Prireditelji tega, sicer četrtega mednarodnega festivala komorne glasbe napovedujejo letos dva nastopa domačih in dva tujih izvajalcev oz. dva koncerta vokalne in dva instrumentalne glasbe.
Nemčija Judom vrača umetniška dela
06. 08. 1999 15.58
Nemške kulturne oblasti so v četrtek neki Britanki, dedinji judovskega zbiralca Maxa Silberberga, vrnile Van Goghovo sliko in še dve drugi umetniški deli. Van Goghova slika Oljke je bila od leta 1935 razstavljena v berlinskih muzejih, potem ko so nacisti njenega lastnika Maxa Silberberga prisilili, da je prodal zbirko umetniških del, ki bi bila danes vredna 60 milijonov dolarjev.
79. salzburški festival
28. 07. 1999 14.17
V Salzburgu v teh dneh poteka 79. festival, ki do 29. avgusta ponuja skoraj 200 prireditev, med njimi 120 oper in gledaliških predstav, pa tudi nekaj manj kot 70 koncertov.
Prvič muzikal v milanski Scali
19. 07. 1999 17.49
V milanski Scali so napočili novi časi. Prvič v zgodovini znamenite operne hiše naj bi v naslednji sezoni uprizorili tudi muzikal, je napovedal umetniški vodja Scale, Paolo Arca.
Začenja se Splitsko poletje
14. 07. 1999 15.50
Prireditelji letošnjega 45. Splitskega poletja so v starem delu Splita pripravili bogat umetniški program opernih, baletnih, dramskih in koncertnih izvedb. Na festivalu bodo premierno izvedli opereto Splitski akvarel Iva Tijardoviča, pod taktirko Iva Lipanoviča in režiserja Krešimira Dolenčiča, izpostaviti pa velja tudi Verdijevo Aido režiserja Petra Selema ter praizvedbo Vera Bexter režiserja Nenni Delmastre in priredbo drame Ja i moj mali kumpanjo. Za zagrebško gledališko skupino Historiane jo je priredil Boris Dvornik, režiral pa Vanča Kjakovič.
Opera in Cankarjev dom skupaj v leto 2000
13. 07. 1999 18.26
Direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Borut Smrekar in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o koprodukciji baleta Ukročena trmoglavka.
Z Ukročeno trmoglavko v leto 2000
13. 07. 1999 14.09
Direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Borut Smrekar in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o koprodukciji baleta Ukročena trmoglavka. Pogodba je ''težka'' 38 milijonov tolarjev. Obe hiši sta nazadnje sodelovali pri postavitvi opere Turandot.
Slikarska kolonija na Izlakah
10. 07. 1999 11.42
V Medijskih toplicah na Izlakah se bo danes začela 36. mednarodna slikarska kolonija, na kateri pričakujejo 11 domačih in tujih slikarjev.
Slikarska kolonija na Izlakah
07. 07. 1999 10.06
V Medijskih toplicah na Izlakah se bodo prihodnjo soboto, 10. julija, že 36. zbrali domači in tuji slikarji v najstarejši in obenem prvi slikarski koloniji po II. svetovni vojni na Slovenskem. Letos je za kolonijo prijavljenih 11 slikarjev.
Hitlerjeva akvarela
07. 07. 1999 08.36
V Teheranu so javnosti predstavili dva akvarela, ki naj bi jih naslikal Adolf Hitler. Deli sta nastali na Dunaju leta 1911 ali 1912, torej v času ko je kasnejši nacistični voditelj še razmišljal o umetniški karieri. Prva slika predstavlja nekdanjo dunajsko zgradbo, na drugi pa so upodobljene starejše dunajske četrti s sprehajalci, izmed katerih je eden presenetljivo podoben francoskemu cesarju Napoleonu Bonaparteju. Akvarela so pred nekaj leti odkrili v muzeju, ki je nastal po koncu islamske revolucije in v katerem hranijo zaplenjeno premoženje nekdanje vladajoče dinastije. Avtentičnost akvarelov naj ne bi bila sporna, ni pa popolnoma jasno, kako sta prišla v Iran. Po nekaterih ugibanjih naj bi sam Hitler sliki podaril iranskemu veleposlaniku v Berlinu. Ta naj bi jih potem predal šahu Rezi Pahlovu. Mogoče pa je tudi, da jih je pri dunajskim starinarju kupil iranski diplomat, katerega premoženje je bilo med revolucijo zaplenjeno. Vrednosti del še niso ocenili, so pa bolj kot z umetniškega stališča zanimiva zaradi osebnosti njunega avtorja.
Tržaško gledališče predstavilo načrt nove sezone
01. 07. 1999 19.22
Načrt nove sezone tržaškega Slovenskega stalnega gledališča (SSG) so njegovi predstavniki, med njimi podpredsednik SSG Livio Valenčič in ravnatelj in umetniški vodja gledališča Marko Sosič, po Trstu in Ljubljani predstavili tudi v Kulturnem domu v Gorici. Valenčič je izrazil upanje gledališčnikov, da bodo novo sezono končno začeli v svoji matični hiši, v tržaškem Kulturnem domu, ki ga še vedno prenavljajo. Sosič je minulo sezono označil kot ''izjemno težavno'', a tudi uspešno, saj so imeli rekordnih 240 ponovitev predstav in mnogo gostovanj. Vodstvo SSG je predstavilo tudi abonma za prihodnjo sezono v Gorici: uprizoritve bodo na obeh goriških odrih, v Kulturnem domu in Kulturnem centru, mogoče pa je, da bo v Gorici tudi katera od premier.
Štromajerjevo darilo Moderni galeriji
29. 06. 1999 11.51
Ob dvajseti obletnici pojava Sonyjevega walkmana na svetovnem tržišču, ki so mu sledile novejše, bolj izpopolnjene komunikacijske naprave, ki jih suvereno naseljuje umetnost, je Igor Štromajer v torek, 22.6, Moderni galeriji v Ljubljani podaril svoj medmrežni umetniški projekt z naslovom ''b.ALT.ica'' skupaj s spremno dokumentacijo. b.ALT.ica se nahaja na internetu, na vstopnem naslovu <A HREF=http://www2.arnes.si/guest/ljintima1/baltica target=_blank>http://www2.arnes.si/guest/ljintima1/baltica </A>
Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih
28. 06. 1999 16.10
V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.
Slavnostno odprtje 23. mednarodnega grafičnega bienala
19. 06. 1999 21.45
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je nocojšnji umetniški program in nagovor predsednika države Milana Kučana zaznamoval slovesno odprtje 23. mednarodnega grafičnega bienala (MGB).
Načrt Opere in Baleta SNG Ljubljana za novo sezono
18. 06. 1999 19.16
V Operi in Baletu SNG Ljubljana načrtujejo za novo sezono šest abonmajskih premier, med temi tudi krstno izvedbo nove slovenske opere Medeja; skladatelj Jani Golob in libretist Vinko Moederndorfer, ki bo delo tudi režiral, sta antično temo presadila v tukajšnjost in zdajšnjost. V programskem načrtu so še postavitve Puccinijeve opere Madame Butterfly z Ano Pusar Jerič v naslovni vlogi, Mozartove Figarove svatbe (Figaro bo Marko Fink) in prve velike slovanske opere Ivan Susanin skladatelja Mihaela Glinke (z Nevenom Belamaričem v naslovni vlogi in z dirigentom Fuatom Mansurovom iz Bolšoj teatra), je povzel direktor in umetniški vodja ljubljanske operne in baletne hiše dr. Borut Smrekar.
Mittelfest v znamenju ''Magične Prage''
18. 06. 1999 11.35
V Čedadu se bo 17. julija začel Mittelfest, eden najpomembnejših umetniških festivalov Srednje in Vzhodne Evrope. Tema enotedenske prireditve bo poskus različnih režiserjev na čedajskem trgu prikazati sugestije iz ''Magične Prage'' italijanskega pesnika Angela Marie Ripellina. Umetniški vodje prireditve so Guido De Monticelli, Egisto Marcucci in Sabrina Morena ter češki režiser Jan Kratochvil. V okviru festivala bodo tudi prvič v italijanskem jeziku izvedli odrsko delo Petra Handkeja Nezaželjena nesreča. Naslednje predstavitve bodo v znamenju Chopina, Jamesa Joycea in Thomasa Manna. Festival namerava javnosti predstaviti tudi prozo, glasbo, poezijo, ples, vizualne umetnosti, marionete ter filmsko produkcijo Srednje in Vzhodne Evrope.
Weimar: častno mesto Goetheja v kulturni prestolnici Evrope
27. 05. 1999 21.09
Weimarju, mestecu med Jeno in Erfurtom v nemški deželi Turingiji, je pripadla čast, da je bilo za letošnjo evropsko kulturno prestolnico izbrano kot prvo mesto z območja donedavne vzhodne Evrope - in to upravičeno. V primerjavi z dosedanjimi kulturnimi prestolnicami je izjema tudi po tem, da ni ne nacionalno ne deželno glavno mesto, a po svoji kulturni in umetniški zgodovini prekaša mnoga. Tu so živeli in ustvarjali J.S. Bach, Goethe, Schiller in Liszt, v zadnjih desetletjih 19. stoletja in v prvih tega je bilo mesto središče evropskega modernističnega likovnega vrenja, v njem so krajši ali daljši čas delali tudi Paul Klee, Vasilij Kandinsky in Edvard Munch, tu je ze 1904 razstavljal August Rodin, tu je bil ustanovljen Bauhaus - in nenazadnje - gledališče v Weimarju je imelo leta 1919 status nemškega nacionalnega gledališča, mestece pa je bilo v treh desetletjih, ki so sledila, tudi glavno mesto Turingije (do 1952).
UNESCO zbira sredstva za obnovo Bolšoj teatra
16. 05. 1999 18.07
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je začela kampanjo zbiranja sredstev za obnovo svetovno znanega ruskega gledališča Bolšoj. Generalni direktor UNESCA Federico Mayor je poudaril, da je potrebno ta simbol ruske kulture čimprej restavrirati in da so v ta namen odprli poseben račun. K prispevkom je pozval ruske podjetnike in gledališča po svetu, zahvalil pa se je tistim, ki so sredstva že podarili. Med njimi so bili tudi operna pevka Montserrat Caballe, igralec Peter Ustinov in koreograf Maurice Bejart. Umetniški direktor gledališča Vladimir Vasiljev je povedal, da za restavriranje poslopja potrebujejo 200 milijonov dolarjev. Čeprav so nedavno restavrirali fasado Bolšoj teatra, ki ga je leta 1856 zgradil arhitekt Albert Cavos, zgradba kaže vidne znake propadanja. Večji del kovinske strukture je iz leta 1870, električno napeljavo pa so nazadnje popravili leta 1935.
Mednarodni poletni festival Križanke '99
11. 05. 1999 17.02
Mednarodni poletni festival Križanke '99 bo letos potekal od 6. julija do 31. avgusta; v sedmih tednih se bo na njem zvrstilo približno 80 prireditev na 17 prizoriščih v Ljubljani, Bohinju, Portorožu, Podsredi in Postojni. Težišče dogajanj, torej 55 prireditev, bo ostalo v ljubljanskih Križankah. Organizator je Festival Ljubljana.
V Bonnu razstava Sveta Evrope o bronasti dobi
10. 05. 1999 11.08
V nemškem likovnem razstavišču v Bonnu bo od 12. maja na ogled 25. razstava Sveta Evrope z naslovom Bogovi in junaki bronaste dobe - Evropa v času Odiseja. Na razstavi bodo predstavili 250 razstavnih predmetov iz 23 evropskih držav, ki oživljajo eno najpomembnejših zgodnjih obdobij v evropski zgodovini, ko se je ena kultura raztezala od Urala do Atlantskega oceana preko Skandinavije do Sredozemlja. Na ogled bodo izjemni umetniški predmeti, med njimi kočija sonca, oklepi, nakit in skrivnostna zlata pokrivala. Razstava v Bonnu prihaja iz Koebenhavna, pot pa bo jeseni nadaljevala v Pariz, preden jo bodo februarja leta 2000 postavili v Atenah.
Eyesolation: I For An Eye
09. 05. 1999 20.05
V sklopu 5. mednarodnega računalniškega festivala bodo danes ob 17. uri, na gradu Mala Loka pri Trebnjem, odprli razstavo grafičnih remiksov Eyesolation: I For An Eye. Umetniška akcija Neuropolitan Express je delo mulitmedijskega aktivista Morfeja (aka Chiron Morpheus), kustosinja projekta pa je Nataša Petrešin.