umik
Na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum
30. 12. 2000 00.00
Srbske oblasti in oboroženi albanski gverilci so v dolini Preševa na jugu Srbije podpisali mirovni sporazum. Sprti strani sta se obvezali za vzpostavitev premirja in začetek pogajanj. Glede na usodo podpisanih sporazumov v vojnah na Balkanu malokdo verjame, da bo najnovejši mirovni sporazum obveljal. Kot posrednik med Srbi in Albanci so sodelovali visoki častniki NATA. Sporazum predvideva takojšno zaustavitev vseh vojaških akcij, umik cestnih zapor na obeh straneh in začetek pogajanj. Jugoslovanska vojska je zagrozila, da bo posredovala, če gverilci ne bodo spoštovali sporazuma.
Umik Albancev z juga Srbije
29. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki, pripadniki t.i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje (UCPBM), bi lahko že danes umaknili svoje nadzorne točke na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. To so se predstavniki srbske vlade in sil KFOR na pogajanjih dogovorili z voditelji UCPBM in na tem območju živeče albanske večine. Z umikom albanskih upornikov z nadzornih točk bi prišlo do popuščanja napetosti na demilitariziranem območju. Pripadniki UCPBM so v začetku tedna vzpostavili oborožene nadzorne točke, med drugim tudi v Velikem Trnovcu. Ta kraj se namreč delno nahaja izven demilitariziranega območja na ozemlju Srbije.
Streljanje na meji med Kosovom in Srbijo
28. 12. 2000 00.00
Na območju administrativne meje med Srbijo in Kosovom so albanski uporniki pozno sinoči in danes zgodaj zjutraj obstreljevali srbsko policijo. Uporniki so proti policiji iz vasi 195144urđevac, ki leži znotraj varnostnega območja kakih 10 kilometrov severno od Bujanovca, izstrelili šest granat, je sporočil predstavnik policije. Streljanje je bilo slišati v Bujanovcu, je še povedal predstavnik policije in dodal, da v napadih ni bil nihče ranjen.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
Bonn zavrnil očitke unije o BSE
24. 12. 2000 00.00
Nemško kmetijsko ministrstvo je zavrnilo vse očitke EU, da se ni dovolj hitro zavzelo za ustavitev uporabe določenih sestavin v živalski krmi, ki povzročajo bolezen norih krav. Medtem pa se je Belgija danes že odločila za umik nemškega govejega mesa iz svojih trgovin. Evropska komisija je namreč včeraj Nemčijo pozvala, naj s celotnega evropskega tržišča in s tržišč tretjih držav umakne vse mesne proizvode, ki jih je Nemčija zaradi možnosti, da so proizvedeni iz govedine, okužene z boleznijo norih krav, z nacionalnega tržišča že umaknila.
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
O razmerah na jugu Srbije
16. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska in srbska vlada sta na današnjem skupnem zasedanju v Bujanovcu, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, sprejeli deklaracijo o razmerah na jugu Srbije po vpadu oboroženih Albancev s Kosova na demilitarizirano območje na administrativni meji med Srbijo in pokrajino. Na zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so sprejeli tudi odločitev o oblikovanju koordinacijskega odbora, ki bo spremljal razvoj dogodkov v občinah Bujanovac, Preševo in Medvedja.
Gore ni pripravljen priznati poraza
05. 12. 2000 00.00
Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
Vse hujši spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 12. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se kljub svetemu muslimanskemu mesecu Ramadanu spopadi med Palestinci in Izraelci stopnjujejo. Dva Palestinca sta bila ubita, več izraelskih vojakov pa je ranjenih. Od konca septembra je bilo v spopadih ubitih že 288 ljudi.
Začetek predvolilnega boja
29. 11. 2000 00.00
Po včerajšnji odločitvi izraelskega parlamenta o razpustitvi parlamenta in sklicu predčasnih volitev se je danes v Izraelu že začel predvolilni boj. Izraelski premier Ehud Barak je danes okrepil prizadevanja za sklenitev mirovnega sporazuma s Palestinci, nekdanji premier Benjamin Netanjahu, ki velja za Barakovega protikandidata za mesto premiera, pa je napovedal, da se bo predčasno vrnil iz tujine, kjer ima serijo predavanj. Poleg tega so vodstva večjih izraelskih strank skušala določiti točen datum predčasnih volitev, ki bodo predvidoma maja prihodnje leto. Uradna pogajanja glede datuma volitev se bodo začela v ponedeljek.
Beograjske oblasti podaljšale rok
27. 11. 2000 00.00
Vlada v Beogradu je rok za umik oboroženih Albancev z demilitariziranega območja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom podaljšala. Namestnik srbskega premiera Nebojša Čović je v Bujanovcu dejal, da novi režim ne želi govoriti govorice ultimatov, ampak govorico diplomacije. Po njegovih besedah so oblasti v Beogradu v stalnem stiku z mednarodnimi silami KFOR, ki želijo več časa za rešitev spora med albanskimi uporniki in policisti na jugu Srbije. Ob tem Čović ni navedel morebitnega novega roka za umik oboroženih Albancev.
Napeto na jugu Srbije
26. 11. 2000 00.00
V zadnjih 24 urah v varnostnem območju ob administrativni meji med Kosovom in Srbijo ni bilo oboroženih spopadov, vendar pa napetost narašča, saj se v ponedeljek ob 19. uri izteče rok, ki ga je srbska vlada postavila Albancem in mednarodnim mirovnim enotam KFOR za umik oboroženih albanskih skupin s kriznega območja v občini Bujanovac, so poročali srbski mediji.
195144ukanović ponovil željo po neodvisnosti
21. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na današnjem zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Berlinu znova potrdil, da Črna gora nima druge možnosti, kot da izvede referendum o svoji prihodnosti, če Srbija ne bo privolila v preučitev odnosov med republikama. Črna gora si želi neodvisnost, vendar pa bodo njene meje s Srbijo odprte, je dodal. "Ne bomo uvedli ne viz ne potnih listov, vsi potenciali Črne gore bodo na razpolago srbskemu prebivalstvu," je poudaril.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Odstopi pri BMG Entertainment
06. 11. 2000 00.00
Predsednik uprave in izvršni direktor družbe BMG Entertainement, podružnice nemškega Bertelsmanna, sta ponudila odstop, potem ko je pred nekaj dnevi Bertelsmann napovedal sklenitev strateškega partnerstva z Napsterjem, glasbeno borzo na internetu. Predsednik uprave Strauss Zelnick in izvršni direktor Michael Dornemann naj bi položaj zapustila po 31. decembru. V odstopni izjavi sta vodstvena delavca poudarila, da želita omogočiti reorganizacijo sektorjev za televizijo, glasbo in nove medije v Bertelsmannu. Omenjena funkcionarja sta imela nesoglasja s prvim možem Bertelsmanna Thomasom Middelhoffom glede prihodnje strategije koncerna, danes poroča Financial Times.
Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.
Izredno zasedanje parlamenta v ponedeljek
21. 10. 2000 00.00
Zaradi nesoglasij med Demokratično opozicijo Srbije (DOS) in socialistično stranko (SPS) nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića o sestavi prehodne srbske vlade, so napovedano izredno zasedanje srbskega parlamenta prestavili na ponedeljek, je sporočil predsednik srbske skupščine Zoran 195144umić.
Podpisali skrivni varnostni sporazum
18. 10. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so na izrednem bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku sklenili varnostni sporazum, njegova vsebina pa bo ostala skrivnost, je izjavil neimenovan visoki izraelski predstavnik. Uresničevanje omenjenega sporazuma, ki ima podlago v prav tako tajnih dogovorih, ki sta jih sprti strani dosegli oktobra 1998 na pogajanjih v Wye Plantationu v ZDA, naj bi nadzirala ameriška obveščevalna agencija CIA.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Clinton pripotoval v Egipt
16. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že
ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.
BPLG izključili iz trgovanja
10. 10. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze je sprejela odločbo, s katero se z 11. oktobrom delnice Butan plina iz Ljubljane, z oznako BPLG, izključijo iz trgovanja na prostem trgu. Uprava borze se je za umik delnic odločila na zahtevo izdajatelja.
Izrael umaknil enote iz Nablusa
07. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska je iz Jožefovega mavzoleja v mestu Nablus na Zahodnem bregu, kjer so bili prejšnji teden spopadi, umaknil paravojaške enote.
Delnice TBJ-Tehnični biro Jesenice izključene iz prostega trga
05. 10. 2000 00.00
Uprava Ljubljanske borze je včeraj sprejela odločbo, s katero se delnice izdajatelja TBJ-Tehnični biro Jesenice z oznako TBJG izključijo iz trgovanja na prostem trgu, so sporočili z Ljubljanske borze.
Dienstbier predlaga imuniteto za Miloševića
04. 10. 2000 00.00
Posebni poročevalec ZN za človekove pravice na območju Balkana Jiri Dienstbier je v pogovoru za britanski BBC predlagal, da bi dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zagotovili imuniteto pred kazenskim pregonom v zameno za njegov umik z oblasti. Dienstbier je sicer priznal, da njegov predlog vzbuja moralne zadržke, vendar bi bil po njegovem mnenju miren Miloševičev odhod bolj ugoden za srbski narod kot pa morebitna obsodba dosedanjega predsednika ZRJ na haaškem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Stavkovni val v Srbiji se je medtem razširil tudi na službo, ki posreduje informacije po telefonu, je poročal beograjski radio B2
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.