umik
Napster na zveznem sodišču v San Franciscu
03. 10. 2000 00.00
Glasbena borza za izmenjavo datotek z glasbo Napster se pred zveznim sodiščem v San Franciscu v Kaliforniji bori za svoj obstoj. Ob današnjem začetku sodnega procesa je vplivno Združenje ameriške glasbene industrije zaradi kršitve avtorskih pravic zahtevalo takojšen umik spletne strani Napsterja.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Arafat omenja tudi možnost vojne
01. 10. 2000 00.00
V spopadih z izraelskimi vojaki v Gazi in na Zahodnem bregu so bili danes ubiti trije Palestinci, najmanj 112 oseb pa je bilo ranjenih, so sporočili zdravniški viri. Palestinski voditelj Jaser Arafat pa je v pogovoru za današnjo izdajo savdskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne.
Vlada pogojuje pomoč Gorenju
22. 09. 2000 00.00
Vlada je na včerajšnji seji sprejela tudi poročilo o realizaciji sklepov 15. seje glede pomoči koncernu Gorenje pri sanaciji škode, ki jo je povzročil požar v obratu Galvana. Sprejela je 5 sklepov, s katerimi Gorenju namesto obljubljenih 610 namenja 510 milijonov tolarjev, a le, ko bo podjetje pristalo na vladne pogoje. Sporen je predvsem četrti sklep, ki pravi, da se pogodba o pomoči sklene le, ko bo Gorenje izkoristilo vse možnosti notranjih rezerv, med drugim, kot piše v poročilu, "dezinvestiranje svojih kratkoročnih finančnih naložb". Med vrsticami to pomeni, da bo Gorenje 510 milijonov pomoči dobilo le, če med drugim vladi proda tudi 3 odstotni delež v časopisni hiši Delo, ki ga je pred kratkim kupilo od kapitalske družbe.
''Blair me je obravnaval kot čistilko''
14. 09. 2000 00.00
Nekdanjo britansko ministrico za Severno Irsko Mo Mowlam, ki je nedavno napovedala svoj umik iz politike, je britanski premier Tony Blair obravnaval kot "čistilko", če je moč verjeti biografiji o 50-letni Mowlamovi. Izvlečke iz knjige, ki naj bi se kmalu znašla na knjižnih policah, in je izšla brez dovoljenja Mo Mowlam, je v nedeljo objavil britanski časnik Mail on Sunday. "Ali ne veste, jaz skrbim le za serviranje čaja," naj bi dejala Mowlamova ob nekem obisku ameriškega predsednika Billa Clintona na Severnem Irskem.
Vladni zakon o vladi v čakalnici
23. 08. 2000 00.00
Ves trud oblasti, da bi še pred začetkom predvolilne kampanje uveljavila svoj predlog novele zakona o vladi, utegne izničiti- procedura. Že spomladi 1998 sta namreč zakon z enakim imenom v parlament vložila poslanca Združene liste. Torej bi ob upoštevanju vrstnega reda državni zbor moral najprej obravnavati njun predlog.
Trije tipi pnevmatik umaknjeni tudi z evropskega trga
11. 08. 2000 00.00
Družba Bridgstone-Firestone je s sedeža svoje evropske podružnice v Bruslju danes sporočila, da z evropskega trga, tako kot je dan pred tem z ameriškega, prostovoljno umika iz prodaje oz. uporabe tri tipe pnevmatik za vozila s pogonom na štiri kolesa. Gre za pnevmatike Radial ATX in ATX II ter Wilderness AT, izdelane v ZDA, ki jih lahko lastniki ne glede na njihovo starost brezplačno zamenjajo z novimi. Podružnica Bridgestone-Firestone Europe je ob tem poudarila, da se je za prostovoljni umik omenjenih pnevmatik odločila, čeprav je na evropskem trgu navzoče le omejeno število teh pnevmatik in njihova kakovost ni bila postavljena pod vprašaj zaradi nesreč.
Bridgstone-Firestone umika pnevmatike iz prodaje
09. 08. 2000 00.00
Družba Bridgstone-Firestone je v sredo sporočila, da iz prodaje oz. uporabe prostovoljno umika 6,5 milijona pnevmatik, namenjenih manjšim tovornjakom in terenskim vozilom. Po podatkih ameriških medijev so se tri vrste pnevmatik (ATX in ATX II ter Wilderness AT) omenjene znamke, brez predhodnega svarila raztrgale, kar je povzročilo več prometnih nesreč, ki so zahtevale 45 življenj.
Lyon uspešnejši kot lani
08. 08. 2000 00.00
V prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za ligo prvakov je Olimpique Lyon v Bratislavi premagal domači Inter z 2:1 (0:0). Za Francoze sta zadetka dosegla Anderson v 50. in Delmotte v 90. minuti, za Slovake pa je bil v 75. minuti uspešen Nemeth.
Jutri razvrščanje enot UNIFIL
04. 08. 2000 19.06
Predsednik libanonske vlade Salim Hoss je privolil v popolno namestitev začasnih enot Združenih narodov v Libanonu (FINUL) ob meji z Izraelom. Enote FINUL so se doslej lahko namestile le na šestih krajih območja, ki ga je 22 let zasedal Izrael.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Modreci končali delo
31. 07. 2000 07.50
Evropska trojka, ki ocenjuje politične razmere v Avstriji, je včeraj končala obisk na Dunaju. Tako imenovani trije modreci so s pogovori z več kot 30-imi predstavniki oblasti, gospodarstva in verskih skupnosti zadovoljni. Od njihovega poročila je v veliki meri odvisna odprava sankcij, ki so jih članice Evropske unije proti Avstriji uvedle po vstopu Svobodnjakov v vlado.
Glasbena industrija dosegla zmago v pravnem sporu
27. 07. 2000 17.36
Ameriška glasbena industrija je včeraj popoldan po krajevnem času dosegla zmago v sporu glede brezplačne glasbene ponudbe na spletnih straneh. Okrajno sodišče v San Franciscu je namreč odredilo začasen umik priljubljene spletne strani Napster Inc. iz San Matea v Kaliforniji, je poročala ameriška televizijska postaja CNN.
Začenja se odločilna faza pogajanj
24. 07. 2000 14.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je sinoči iz japonske Okinave, kjer je sodeloval na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) predčasno vrnil na bližnjevzhodna mirovna pogajanja v ameriškem Camp Davidu, da bi po trinajstih dnevih pogajanj končno le našli sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
Toyota bo ohranila proizvodnjo v Veliki Britaniji
24. 07. 2000 13.59
Japonski avtomobilski gigant Toyota je zanikal umik iz britanskih prostorov. Po besedah vodstva družbe je močno okrepljeni funt občutno oklestil dobiček podjetja, vendar pa o drastičnem ukrepu prenehanja proizvodnje v Veliki Britaniji še ne razmišljajo.
Predsedniškega srečanja ne bo
19. 07. 2000 20.05
Iz urada predsednika države so sporočili, da srečanja slovenskega in hrvaškega predsednika Milana Kučana in Stipeta Mesića na Trdinovem vrhu v nedeljo ne bo. Pobudo za srečanje naj bi po navedbah hrvaškega tiska dal žumberški župnik grško-katoliške cerkve, ki je oba predsednika pozval, naj se udeležita tradicionalnega praznovanja praznika Sv. Ilije. Trdinov vrh je sicer ena najbolj problematičnih točk pri določanju meje med državama.
Mitsubishi iz obtoka umika 514.000 vozil
19. 07. 2000 15.32
Japonski avtomobilski proizvajalec Mitsubishi Motors je sporočil, da bo iz obtoka umaknil 514.000 vozil, pri katerih obstaja možnost okvare. Lastniki omenjenih vozil bodo deležni brezplačnega popravila jeklenih konjičkov, do ukrepa pa je prišlo potem, ko je japonsko ministrstvo za promet odkrilo, da je gigant japonski vladi prikrival informacije o ''defektnih'' avtomobilih. V slovenski podružnici Mitsubishija so zagotovili, da so slovenski vozniki lahko brez skrbi, saj so bili Mitsubushijevi avtomobili z napako izdelani za azijski, predvsem japonski trg.
Yoko Ono je jezna
18. 07. 2000 08.00
Yoko Ono, vdova britanskega pevca Johna Lennona, nekdanjega člana skupine The Beatles, ki so ga ubili leta 1980, je proti nekemu japonskemu podjetju vložila tožbo zaradi uporabe podobe njenega pokojnega moža na vozovnicah za metro, so poročali japonski mediji. Yoko Ono je na sodišču v Tokiu vložila tožbo proti družbi Teito Rapid Transit Authority, od katere zahteva umik spornih vozovnic iz obtoka in odškodnino v višini 13 milijonov jenov (120.000 dolarjev), so še poročali. Sporne vozovnice, na katerih je natisnjena podoba Johna Lennona, delo ameriškega slikarja Andyja Warhola, so izdali aprila ob priložnosti razstave tega umetnika v enem od tokijskih muzejev. Po besedah Lennonove vdove vozovnice predstavljajo kršitev njenih pravic do pevčeve podobe.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Levi o palestinski odločitvi
04. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je danes pred parlamentarnim odborom za mednarodne odnose zatrdil, da pomeni palestinska odločitev o razglasitvi lastne države 13. septembra umik palestinske strani iz mirovnega procesa. Po njegovem mnenju gre za enostransko odločitev, po razglasitvi svoje države pa Palestinci ne bodo več spoštovali mirovnih sporazumov, ki so jih sklenili z Izraelci, je še opozoril Levi.
Pospešeno sprejemanje evropske zakonodaje
22. 06. 2000 20.25
Na današnji seji vlade so za novo direktorico Urada za informiranje imenovali Alenko Paulin. Novi sta tudi sekretarki na Ministrstvu za finance: Romana Logar in Sonja Bukovec.
Srečanje Baraka in Annana
21. 06. 2000 21.21
Izraelski premier Ehud Barak je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom danes v Jeruzalemu izrazil prepričanje, da lahko Izrael in Libanon spor o razmejitveni črti med državama rešita v 24 do 36 urah. Tudi Annan je izrazil prepričanje, da je s pomočjo ZN mogoče spor hitro rešiti.
Priprava sprememb prometnega režima
20. 06. 2000 20.23
Da bi rešili prometno zagato v središču Ljubljane, so mestni svetniki sprejeli dokument o predlogih sprememb prometnega režima v samem središču mesta. Do konca septembra mora mestna uprava pripraviti vrstni red in časovni razpored nalog. Prve izboljšave lahko pričakujemo že letos.
Umik izraelskih sil z meje
19. 06. 2000 20.55
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj potrdil umik izraelskih sil iz južnega Libanona, njihovo mesto pa naj bi zavzele mirovne sile ZN. VS je tudi sprejel predsedniško izjavo, s katero je potrdil mnenje generalnega sekretarja Kofija Annana, da se je izraelska vojska umaknila iz južnega Libanona. Izjava bi morala biti sprejeta že v nedeljo zjutraj, vendar je Rusija podprla stališče Libanona, češ da Izrael ni končal umika in zato zavrnila omenjeno izjavo. Po večurnih pogajanjih je Rusija privolila v nekoliko dopolnjeno besedilo, ki vključuje opozorilo ''o kršitvah po 16. juniju''. Predsedniška izjava mora biti za razliko od resolucije sprejeta soglasno.
Kriza s talci se bliža koncu
19. 06. 2000 11.36
Vodja fidžijskih upornikov George Speight je danes sporočil, da je razrešitev krize s talci blizu, potem ko se je z vojsko sporazumel o novem predsedniku. Novi predsednik Fidžija naj bi bil nekdanji podpredsednik Ratu Josefa Iloilo. Speight je še povedal, da je naslednji korak vzpostavitev civilne vlade ter podpis sporazumov, po tem pa pride na vrsto izpustitev talcev ter umik vojske. Speight je tudi sporočil, da je pripravljen privoliti v sodelovanje etničnih Indijcev v prihodnji vladi.
Sklenjena pogajanja
18. 06. 2000 11.17
Izraelski in palestinski pogajalci so sinoči sklenili pogajanja, ki so jih začeli v torek v bližini Washingtona. Pogajanja naj bi se nadaljevala prihodnji teden na Bližnjem vzhodu.
Arafat pri Clintonu
15. 06. 2000 20.44
Palestinski vodja Jaser Arafat se je danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Ameriški predsednik je ob začetku srečanja izrazil odločenost, da Izraelci in Palestinci do 13. septembra dosežejo dokončni mirovni sporazum.
Umik Totrinih delnic z borze
12. 06. 2000 17.57
Uprava Ljubljanske borze vrednostnih papirjev je 9. junija sprejela sklep, s katerim se delnice ljubljanskega podjetja Totra Tekstil umaknejo iz trgovanja na prostem trgu, so sporočili iz Ljubljanske borze.
Pregled vzdolž libanonsko-izraelske meje
09. 06. 2000 21.14
Pripadniki ZN so včeraj začeli končni pregled vzdolž libanonsko-izraelske meje, da bi ugotovili, ali so se izraelske enote umaknile iz južnega Libanona, s čimer bi omogočili namestitev mednarodnih mirovnih sil ob meji. Izrael se je konec maja po 18 letih okupacije južnega Libanona umaknil s t.i. varnostnega območja.
Celjski Cetis umika del delnic
08. 06. 2000 19.23
Na peti skupščini celjske družbe Cetis, na kateri je bilo prisotno 92,3 odstotka kapitala, so delničarji danes potrdili vse sklepe nadzornega sveta in uprave družbe, med katere spadajo tudi nekatere spremembe statuta in pa tudi umik 20.642 rednih delnic v nominalni vrednosti 247,7 milijona tolarjev, je povedala pomočnica glavnega direktorja Simona Potočnik.