unije
FIFA se opravičuje evropski zvezi
19. 01. 2001 00.00
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je v petek rešila spor z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) in umaknila enostranske predloge za pogajanja z Evropsko unijo o prestopih nogometašev. V Zürichu sta se sestala oba predsednika omenjenih zvez, po uri in pol sestankovanja pa je Sepp Blatter kolegu Lennartu Johanssonu obljubil, da bosta FIFA in UEFA odslej sodelovali z roko v roki.
Končan seminar o nadzoru meje
18. 01. 2001 00.00
Predstavniki nemškega in avstrijskega notranjega ministrstva ter slovenske policije so v okviru partnerskega sodelovanja v torek in sredo v Ljubljani pripravili seminar o učinkovitosti nadzora državne meje z naslovom Schengenski pravni red in notranja varnost, namenjen usposabljanju slovenske policije. Udeleženci so se seznanili s pravnim redom Evropske unije in schengenskim pravnim redom ter izkušnjami nemške in avstrijske policije pri prilagajanju zahtevam slednjega. Razpravljali pa so tudi o vizni politiki in praksi na tem področju, so sporočili z generalne policijske postaje. Dvodnevnega seminarja, ki je potekal v okviru projekta Vzpostavitev učinkovitega nadzora državne meje, se je udeležilo vodstvo generalne policijske uprave in direktorji njenih notranjih organizacijskih enot, direktorji policijskih uprav, člani projektne skupine za pripravo na izvajanje schengenskega pravnega reda in predstavniki notranjega ministrstva.
Vlada o živalskih odpadkih
18. 01. 2001 00.00
Vlada je pooblastila ministrstvo za okolje in prostor, da podpiše trimesečno pogodbo za odstranjevanje živalskih maščob s ptujskim podjetjem Eko-les. To bo odpadke izvozilo v Avstrijo, kjer jih bodo sežgali.
Presečnik gostil italijanskega kolega
17. 01. 2001 00.00
Na delovnem obisku v Sloveniji se je danes mudila delegacija italijanskega ministrstva za promet in pomorstvo pod vodstvo ministra Pier Luigija Bersanija. Z gostitelji, ministrom za promet Jakobom Presečnikom in njegovimi sodelavci, so izmenjali aktualne informacije o stanju in razvoju prometne infrastrukture ter o sodelovanju na področju pomorstva in železnic. Po besedah ministra Presečnika so na srečanju, prvemu te vrste, največ pozornosti namenili problemu izbire trase hitre železniške povezave na petem koridorju med Ljubljano in Benetkami. Sogovorniki so se dogovorili, da delovni tehnični skupini pospešeno nadaljujeta delo ter v roku nekaj tednov izdelata in predlagata ustrezno skupno študijo za potek omenjene trase, ki bo povezovala tudi Koper in Trst. K hitremu iskanju rešitev za izgradnjo povezave jih poleg Evropske unije sili gospodarstvo na obeh straneh meje kot tudi povezovanje severnojadranskih luk.
Slovenija pričakuje precejšen napredek
16. 01. 2001 00.00
Vodja slovenske pogajalske ekipe za članstvo v Evropski uniji Janez Potočnik ocenjuje, da bi utegnila Slovenija, ki je doslej končala pogajanja o 14 od skupaj 29 poglavij unijinega pravnega reda, v prvi polovici letošnjega leta skleniti pristopna pogajanja o nadaljnjih petih ali šestih poglavjih. Kot je včeraj v Bruslju povedal šef slovenskih pogajalcev, gre konkretnejši napredek v tej smeri pričakovati že na prihodnjem pogajalskem krogu, ki ga švedsko predsedstvo EU sklicuje 29. in 30. marca. V prvi polovici leta bosta sklicana še dva kroga pogajanj s kandidatkami: 17. in 18. maja ter 11. junija.
Srečanje Cooka in Rupla
16. 01. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Londonu sestal z britanskim kolegom Robinom Cookom, s katerim sta govorila predvsem o širitvi Evropske unije in zveze NATO ter o gospodarskih vprašanjih. Rupel je povedal, da je Cook med drugim izrazil pričakovanje, da bo mogoče ob koncu švedskega predsedovanja EU letos poleti že določiti natančen datum vstopa novih članic v povezavo. Obenem je poudaril, da je Velika Britanija zelo zainteresirana za širitev EU in zveze NATO, Slovenija pa je po njegovih besedah kredibilna kandidatka, ki ima dobre možnosti za vstop v Unijo. S tem v zvezi je Velika Britanija pripravljena postati mentorska država, ki bi Sloveniji pomagala pri približevanju evroatlantskim integracijam.
Nova prepoved uvoza govedi
16. 01. 2001 00.00
Slovenija bo zaradi prvih primerov pojava t. i. bolezni norih krav v Avstriji in Italiji prepovedala uvoz živali in izdelkov tudi iz teh dveh sosednjih držav. V kratkem se bosta tako desetim članicam Evropske unije, iz katerih Slovenija že prepoveduje uvoz govedi in izdelkov iz govejega mesa, pridružili še severna in zahodna soseda.
Novosti v MOL
16. 01. 2001 00.00
V Ljubljani bo kmalu začela delovati Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije. Tako je na seji sklenil ljubljanski mestni svet, ki je prav tako privolil v sodelovanje ljubljanske občine pri pripravi regionalnega razvojnega programa najbolj razvite slovenske regije za štiriletno obdobje od 2002 do 2006. Ustanovitev agencije je neobhoden predpogoj za začetek priprave regionalnega razvojnega programa. Ena od bistvenih nalog agencije bo pospeševanje enakomernega razvoja vseh delov regije, poleg razvoja podjetništva pa bo podpirala tudi prostorski in socialni razvoj.
Misija Evropske komisije v Sloveniji
15. 01. 2001 00.00
Na obisku v Sloveniji je ocenjevalna misija Evropske komisije za področje pravosodja in notranjih zadev. Misija bo preučila dejavnosti na področju boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah ter varstva osebnih podatkov v Sloveniji.
Za upočasnitev širitve EU
15. 01. 2001 00.00
Po tem, ko je evropski komisar za širitev Günter Verheugen včeraj posvaril pred prenagljenostjo pri širitvi Evropske unije na vzhod, je avstrijski kancler Wolfgang Schüssel danes podprl predlog nemške vlade, po katerem naj bi po vstopu držav kandidatk iz srednje in vzhodne Evrope v EU uvedli sedemletno prehodno obdobje, v katerem bi ohranili določene ovire pri možnostih zaposlovanja državljanov novih članic na trgu delovne sile petnajsterice. Schüssel je švedsko predsedstvo EU pozval, naj na vrhu EU, ki bo junija v Goeteborgu, določi datum za vstop prvih kandidatk. "Seveda vseh dvanajst kandidatk ne bo moglo doseči ciljnega datuma, kljub temu pa bi morali v Goeteborgu vsaj približno vedeti, kdaj se bodo uniji lahko priključile nove članice", je še dejal Schüssel in pri tem kot realistično letnico navedel 2004, pri čemer je kot prvi kandidatki za vstop omenil Slovenijo in Madžarsko..
Italija odpravila embargo
12. 01. 2001 00.00
Italija je z oceno, da so testi na njenem ozemlju dovolj zanesljivi za varstvo potrošnikov, odpravila embargo na francosko govedo. Ukinitev embarga zadeva govedo, starejše od 18 mesecev, ki ga je Italija uvedla novembra, še vedno pa velja prepoved uvoza govejega mesa s kostjo, je danes sporočil predstavnik italijanskega kmetijskega ministrstva.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Zadovoljni nasprotniki JE Temelin
12. 01. 2001 00.00
Češki senat je ratificiral konvencijo, s katero se Češka obvezuje, da bodo vsi njeni objekti, ki bi lahko imeli učinke na območja izven njenih meja, to velja še zlasti za nuklearke, podvrženi varnostnim preverjanjem, v katerih bodo lahko sodelovali tudi strokovnjaki sosednjih držav. Po mnenju združenja avstrijskih nasprotnikov Temelina je bila s tem uresničena njihova zahteva, ki jo že vrsto let postavljajo češki vladi.
Zadovoljni nasprotniki Temelina
12. 01. 2001 00.00
Češki senat je ratificiral konvencijo, s katero se Češka obvezuje, da bodo vsi njeni objekti, ki bi lahko imeli učinke na območja izven njenih meja, to velja še zlasti za nuklearke, podvrženi varnostnim preverjanjem, v katerih bodo lahko sodelovali tudi strokovnjaki sosednjih držav. Po mnenju združenja avstrijskih nasprotnikov Temelina je bila s tem uresničena njihova zahteva, ki jo že vrsto let postavljajo češki vladi.
O posledicah uporabe spornega streliva
10. 01. 2001 00.00
Na Evropski komisiji so včeraj napovedali, da bodo izvedenci Evropske unije najverjetneje do začetka februarja podali mnenje o posledicah, ki bi jih na zdravje ljudi utegnila imeti uporaba osiromašenega urana med konflikti na Balkanu. Medtem so vse glasnejše zahteve po preiskavi posledic uporabe streliva z osiromašenim uranom, skoraj vse evropske države pa so odredile tudi pregled vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Predsedstvo EU ne obljublja širitve
09. 01. 2001 00.00
Švedsko predsedstvo Evropske unije in Evropska komisija si bosta prizadevala, da bi bilo moč junija letos določiti prve ciljne datume o izvedbi širitve, vendar pa v danem trenutku tega ni moč obljubiti. Vse je namreč odvisno od napredka na pristopnih pogajanjih oziroma pripravljenosti kandidatk na prevzem obveznosti članstva. To sta po srečanju v Stockholmu povedala švedski premier Goeran Persson in predsednik Evropske komisije Romano Prodi.
Švedska prevzela predsedovanje EU
08. 01. 2001 00.00
Švedski premier Goeran Persson, čigar država je s 1. januarjem prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji, je pogovoru za švedsko televizijo, v zvezi z najhitrejšim uresničjivim urnikom izvedbe širitve unije dejal, da bi utegnile nekatere kandidatke za članstvo v EU v povezavo vstopiti že januarja leta 2003. Persson je obenem poudaril, da to zahteva pogajanja brez zastojev.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Nova orožna zakonodaja
07. 01. 2001 00.00
Z današnjim dnem začne veljati lani junija sprejeti zakon o orožju, ki med drugim prinaša možnost legalizacije orožja, in sicer v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Med 7. januarjem in 8. julijem letos bo lastnikom neprijavljenega orožja, ki ne izvira iz kaznivih dejanj omogočeno, da to orožje legalizirajo in zanj dobijo dovoljenje. Osebe, ki imajo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno posedovati, pa bodo imele možnost, da o posesti orožja obvestijo pristojne organe, ne da bi proti njim uvedli sankcije. Takšno orožje bo strokovno odstranjeno in uničeno. Sicer je novi zakon o orožju v celoti usklajen s standardi EU. Notranje ministrstvo je pri njegovi pripravi upoštevalo pravila evropske direktive o kontroli nabave in posesti orožja, v kateri so določeni minimalni kriteriji, ki jih mora izpolnjevati vsaka članica unije. Cilji nove orožne zakonodaje so predvsem v tem, da se posameznikom, pravnim osebam in samostojnim podjetnikom zagotovi uresničevanje pravic pri športnem strelstvu, lovu in osebnem varovanju, po drugi strani pa da se v največji možni meri prepreči možnost zlorabe orožja.
Kacin sprejel Sardelića
05. 01. 2001 00.00
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jelko Kacin je sprejel novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. V središču pogovora so bili predvsem načini reševanja odprtih vprašanj med državama in širitev Evropske unije. Kacin je v pogovoru poudaril, da je za Slovenijo strateško pomembna prioriteta izhod na odprto morje, in sicer teritorialni izhod v mednarodne vode. Ob tem je izrazil razumevanje za interes Hrvaške po ohranitvi meje z Italijo, pa tudi prepričanje, da bosta državi lahko poiskali kompromisno rešitev.
Kacin sprejel španskega veleposlanika
05. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin in španski veleposlanik v Sloveniji Luis Felipe Fernandez de la Pena sta se danes pogovarjala o sodelovanju med državama ter širitvi Evropske unije in zveze NATO. Posebno pozornost sta namenila okrepitvi sodelovanja v obdobju priprav Španije na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2002.
Zadovoljstvo ob uvedbi evra
04. 01. 2001 00.00
Z novim letom je kot dvanajsta članica EU uvedla tudi Grčija. Ob tem dogodku je zadovoljstvo izrazil tudi grški premier Kostas Simitis in na slovesnosti grške vlade, ki se je je udeležil tudi predsednik Kostis Stefanopulos, poudaril, da dogodek pomeni začetek hitrejšega razvoja države, zaposlovanja, socialne enakosti in razcveta. Z vstopom na območje evra Grčija postaja aktivna članica Evropske monetarne unije s ciljem, da na vseh področjih doseže raven razvitosti EU, je poudaril Simitis.
Ukinjene carine na industrijske izdelke iz EU
03. 01. 2001 00.00
Slovenija je ukinila carine na industrijske izdelke iz Evropske unije. Kljub ukrepu, ki potrošnike precej razbremenjuje, pa se naši prodajalci in uvozniki vsaj zaenkrat na ukinitev carin na skoraj vse blago iz Evrope ne nameravajo odzvati.
Fischler o kostni moki
03. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je v pogovoru za avstrijski dnevnik Kurier napovedal, da bo začasna prepoved uporabe kostne moke za krmljenje živine Evropsko unijo stala približno 4,5 milijarde evrov.
Nemčija drugi največji izvoznik
03. 01. 2001 00.00
Nemčija ostaja drugi največji izvoznik na svetu za Združenimi državami Amerike. Po podatkih nemškega Zveznega statističnega urada je Nemčija leta 1999 izvozila za 541,1 milijarde ameriških dolarjev blaga, kar je predstavljalo 9,9 odstotka svetovne trgovine. Leto prej je nemški izvoz predstavljal 10,2 odstotka svetovne trgovine. ZDA ostajajo največje svetovne izvoznice s 702 milijarde dolarjev vrednim izvozom leta 1999, kar je predstavljalo 12,8 odstotka svetovne trgovine. Na tretjem mestu pa je Japonska, ki je leta 1999 izvozila za 417,6 milijarde dolarjev izdelkov.
4,5 milijarde evrov za prepoved kostne moke
02. 01. 2001 00.00
Evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega dnevnika Kurier napovedal, da bo začasna prepoved uporabe kostne moke za krmljenje živine Evropsko unijo stala približno 4,5 milijarde evrov. Po njegovih besedah so globalni stroški boja proti bolezni norih krav ogromni in jih še ni mogoče natančno ugotoviti. Zaradi nasprotovanja nekaterih držav, ki jih bolezen še ni prizadela, med njimi sta Finska in Danska, je petnajsterica 4. decembra prepovedala uporabo kostne moke zgolj za šest mesecev. Fischler se je zavzel, da bi v kmetijstvu upoštevali naravne cikluse in procese. Po Fischlerjevem mnenju je krmljenje z živalsko kostno moko zato nesprejemljivo.
Izvidi testa BSE že v 24 urah
02. 01. 2001 00.00
Z včerajšnjim dnem je v Sloveniji pri zakolu uvedeno obvezno testiranje goveda v starosti nad 30 meseci na morebitno prisotnost bolezni BSE. Zato se je vlada na zadnji seji pred novim letom odločila po hitrem postopku zagotoviti potrebno opremo za laboratorije. Naložba v nakup dveh linij opreme za masovno diagnostiko BSE je vredna 163 milijonov tolarjev, sredstva pa se bodo zagotovila v okviru začasnega financiranja, in sicer s postavke proračunskega uporabnika Veterinarske uprave RS. Z novo opremo bo tako mogoče izvedeti rezultate v 24 urah.
Kdaj novi potni listi?
02. 01. 2001 00.00
Čeprav je notranje ministrstvo sprva načrtovalo, da bi že v začetku letošnjega januarja začeli izdajati nove potne listine, začetek izdaje novih listin še ni zakonsko določen. Veljavnost obstoječih se sicer izteče 5. avgusta 2002. Zaradi obsežnosti projekta in zahtevnosti postopkov izdelave, ki terjajo uporabo novih materialov in tehnologij ter želje po čim večji kakovosti so se na omenjenem ministrstvu odločili, da bodo nove potne listine začeli izdajati pozneje. Natančnega datuma še niso sporočili, so pa napovedali, da bo javnost o začetku izdaje novih potnih listin pravočasno obveščena.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".