unije
Razvojne priložnosti Savinjske doline
14. 11. 2000 00.00
Člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celje so na včerajšnjem srečanju poudarili, da mora biti regionalni razvojni program za savinjsko statistično regijo sprejet do junija prihodnje leto. Regionalna razvojna agencija je namreč že naročila njegovo izdelavo, predlog programa pa je celjskim podjetnikom sinoči predstavil direktor Centra za mednarodno konkurenčnost Vlado Dimovski. Dimovski je poudaril, da so v programu, ki je izrazito teoretično naravnan, ugotovili, da je nujno potrebna harmonizacija celjske regije z osrednjeslovensko regijo. Harmonizacija pa je potrebna tudi znotraj same savinjske regije, saj je ta precej raznolika.
V skupnih evropskih silah tudi Sovenci
13. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je na ministrskem zasedanju Zahodnoevropske unije (WEU) danes v Marseillu napovedal, da bo Slovenija na konferenci o sestavi 60.000-članskih sil Evropske unije, ki bo prihodnji teden v Bruslju, ponudila svoj prispevek v sestavo teh sil. O številu vojakov, ki jih bo Slovenija prispevala, minister Peterle sicer ni govoril, saj naj bi bile konkretne številke predstavljene prihodnji teden v Bruslju. Zasedanja v Marseillu se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Janez Janša.
Nov zakon o javnih naročilih
12. 11. 2000 00.00
Naročniki in ponudniki pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev bodo morali odslej spoštovati pogoje zakona o javnih naročilih, ki ga je pred koncem aprila sprejel državni zbor in danes stopa v veljavo.
Zadnje ministrsko zasedanje WEU?
12. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu bo jutri ministrsko zasedanje Zahodnoevropske unije (WEU) na ravni zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ga bosta udeležila tudi zunanji minister Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Gre za zgodovinsko srečanje, saj bo to po vsej verjetnosti zadnje ministrsko zasedanje WEU.
Slovenija zamuja s prevajanjem
12. 11. 2000 00.00
Slovenija je v nacionalni uradni jezik prevedla tri od desetih temeljnih pogodb Evropske unije, ki skupaj s pravno zavezujočimi mednarodnimi sporazumi tvorijo primarno zakonodajo EU, in 23.600 strani sekundarne zakonodaje, torej direktiv in regulativov.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Uspešno o reformah EU
11. 11. 2000 00.00
Nemčija in Francija sta se v francoskem zdravilišču Vittel na 76. francosko-nemškem vrhu sporazumeli, da bosta na decembrskem vrhu Evropske unije v Nici nastopili enotno, sta obe delegaciji sporočili v skupni izjavi za javnost. Nemški kancler Gerhard Schröder, francoski predsednik Jacques Chirac in francoski premier Lionel Jospin so razpravljali predvsem o razporeditvi števila glasov v ministrskem svetu EU, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj o širitvi unije.
Koreji bosta uvedli skupno valuto
11. 11. 2000 00.00
Južna in Severna Koreja sta se dogovorili, da bosta uvedli skupno denarno enoto, ki pa jo bosta uporabljali kot posebno plačilno sredstvo izključno pri trgovanju med državama. To je povedal namestnik južnokorejskega ministra za gospodarstvo in finance Lee Kyong-Keun ob koncu dvodnevnih pogovorov med predstavniki obeh Korej v Pjongjangu, na katerih so skušali oblikovati dogovor o zaščiti vlaganj in dvojni obdavčitvi. Državi sta obenem izmenjali sezname imen 200 oseb, ločenih med korejsko vojno, za katere načrtujejo srečanje.
Začetek francosko-nemškega vrha
10. 11. 2000 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder je danes prispel na francosko-nemški vrh v Vittel na vzhodu Francije, kjer ga je z vojaškimi častmi sprejel francoski predsednik Jacques Chirac. Kasneje se jima bo pridružil še premier Lionel Jospin. Srečanje je namenjeno pripravam na decembrski vrh Evropske unije v Nici, na katerem naj bi petnajsterica sklenila institucionalno reformo EU. To je tudi prednostni cilj francoskega predsedovanja povezavi, ki se izteče konec leta.
Solana prispel v Slovenijo
09. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo je včeraj zvečer prispel visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Na delovni večerji na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik države Milan Kučan, danes pa se bo sestal še s premierom Andrejem Bajukom, zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in predsednikom LDS in najverjetnejšim predsednikom nove vlade Janezom Drnovškom.
Solana danes v Sloveniji
08. 11. 2000 00.00
Na dvodnevni delovni obisk v Slovenijo prihaja visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko, generalni sekretar Sveta ministrov EU in generalni sekretar Zahodnoevropske vojaške unije Javier Solana.
Celjskim mesninam certifikat kakovosti
08. 11. 2000 00.00
Celjske mesnine, ki so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarile približno tri milijarde prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so za vso svojo dejavnost prejele certifikat kakovosti ISO 9001. Kot poudarja direktor družbe Izidor Krivec, to pomeni, da so v proizvodnjo in predelavo mesa uvedli kontrolo kritičnih točk, ter da sledijo evropskih veterinarskim standardom. Celjani so tudi končali novo klavnico za zakol živine, ki omogoča zakol 30 glav goveda ter do 130 prašičev na uro. V to investicijo so vložili dobre štiri milijone nemških mark.
Je Slovenija že povabljena?
08. 11. 2000 00.00
Hrvaško zunanje ministrstvo je izrazilo začudenje nad včerajšnjo izjavo slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki je na novinarski konferenci dejal, da Slovenija vabila na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana še ni prejela, da pa ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra Vesne Cvjetkovič Kurelec, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom. V uradu tiskovnega predstavništva hrvaškega zunanjega ministrstva so povedali, da so Sloveniji poslali vabilo na vrh, na katerem bo "sodelovala enakopravno z ostalimi državami in ne bo imela nikakršnega posebnega statusa". Svetovalec hrvaškega predsednika za zunanjo politiko Stanko Nick pa je povedal, da sta na vrh povabljena slovenski predsednik Milan Kučan in minister Lojze Peterle.
Pritožbe pridelovalcev cvička
08. 11. 2000 00.00
Konzorcij pridelovalcev cvička je danes v Ljubljani skupaj s Kmetijsko zadrugo Krško, ki je največji pridelovalec cvička, ter dolenjskimi vinogradniki izrazil ogorčenje nad tem, da je ustavno sodišče zadržalo izvajanje pravilnika o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja - cviček. Pravilnik, ki bi stopil v veljavo danes, če Vino Brežice ne bi vložilo pobude za presojo ustavnosti, temu podjetju onemogoča pridelavo cvička, ker na Dolenjskem nima vinske kleti. Kot je poudaril pooblaščenec konzorcija Anton Pregelj, je zaščita vina cviček po geografskem poreklu izpit, na katerem lahko v Sloveniji kmalu pademo. Z nespoštovanjem ali napačno označbo cvička lahko pokopljemo vsa dosedanja prizadevanja za zaščito slovenske tradicije in kulture na osnovi geografskega porekla, je dodal Pregelj.
Slovenija čaka na vabilo
07. 11. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo še čaka na vabilo Francije in Hrvaške na zagrebški vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, politični kolegij vlade pa je sklenil, da se bo Slovenija vrha udeležila na ravni predsednika vlade in zunanjega ministra, tako kot večina ostalih držav. Zunanji minister Lojze Peterle je dejal, da bo končna zasedba slovenske delegacije na vrhu sicer znana po prejetju vabila. Dodal je, da ima Ljubljana zagotovilo namestnice hrvaškega zunanjega ministra, da bo Slovenija na vrh povabljena v skladu z njenim statusom.
ZRJ dobila 400 milijonov DEM
06. 11. 2000 00.00
Nove jugoslovanske oblasti bi za normalno delovanje države do konca tega leta potrebovale 1,146 milijarde nemških mark, so ocenili v skupini jugoslovanskih neodvisnih ekonomistov G-17. Skupina je jugoslovanske energetske potrebe ocenila na 767 milijonov mark, za deficitarne proizvode bi ZRJ potrebovala 249 milijonov mark, za pomoč državnemu proračunu pa 130 milijonov mark. ZRJ ima trenutno zagotovljenih 400 milijonov mark pomoči s strani Evropske unije, katero bo začela črpati še ta mesec, pričakuje pa tudi pomoč posameznih držav v sklopu bilateralnega sodelovanja.
Solana prihaja v Slovenijo
06. 11. 2000 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier
GEANT za boljše internetne povezave
06. 11. 2000 00.00
Komisar Evropske unije za področje informacijske družbe Erkki Liikanen in predstavnik akademskih in raziskovalnih mrež v Evropi Fernando Liello sta danes na slovesnosti v okviru konference IST 2000 v Nici podpisala pogodbo o sofinanciranju projekta GEANT. Cilj projekta GEANT je vzpostavitev zmogljivih povezav v Evropi za področje raziskovanja in izobraževanja, pri čemer bo projekt uporabljal najnovejše tehnologije in tako prispeval tudi k razvoju novih omrežnih tehnologij. Eden izmed podpisnikov te pogodbe je tudi slovenski javni zavod Arnes, ki zagotavlja internet v raziskovalnem in akadamskem okolju. GEANT bo slovenski izobraževalni in raziskovalni sferi omogočil bistveno hitrejše povezave s svetom in zmogljiv dostop do univerz in raziskovalnih laboratorijev.
Konec jamstvene konference ZN
04. 11. 2000 00.00
V New Yorku se je konec tedna končala dvodnevna letna jamstvena konferenca za razvojne dejavnosti ZN, pri čemer je bil za njenega podpredsednika izvoljen vojaški svetovalec slovenske misije pri ZN Janez Slapar. Omenjena konferenca služi za zbiranje obljub držav članic ZN, koliko denarja bodo namenile dejavnostim in programom agencij ZN, ki se ukvarjajo z vprašanji razvoja. Po mnenju Evropske unije, kateremu se je pridružila tudi Slovenija, je taka oblika zbiranja obljub o finančnih prispevkih preživeta, zato EU tako kot Slovenija zagovarja njeno ukinitev. Konferenca je namreč v neskladju s proračunskimi cikli držav članic, ki obljubijo določena sredstva, nato pa jih ne izplačajo ali pa je končna vrednost mnogo manjša od obljubljene.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Sprememba na trgu tujega denarja
02. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije dne 3.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,51 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2 odstotka. Pogodbene banke morajo od vključno 3.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 210,0890 SIT/EUR, oziroma prodajati devize največ po 210,9310 SIT/EUR. Za prodajo oziroma nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oziroma najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2 odstotka pri DEM in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
5. Forum evropskega filma
01. 11. 2000 00.00
15 filmov na temo "Imeti 20 let leta 2000 v Evropi" se bo potegovalo za nagrado Don Kihot na 5. Forumu evropskega filma, ki bo potekal od 9. do 14. novembra v Strasbourgu.
Spremembe na trgu tujega denarja
31. 10. 2000 00.00
Banka Slovenije dne 02.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,40 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 02.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 209,9792 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 210,8208 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Sprejeli predlog proračuna EU
26. 10. 2000 00.00
Evropski parlament je danes v prvem branju sprejel predlog proračuna Evropske unije za prihodnje leto, vendar pa so predvideni odhodki proračuna, ki ga je sprejel parlament, višji od predloga, ki ga je oblikoval svet ministrov. Evropski poslanci so podprli predlog, ki predvideva proračunske odhodke v višini 94,7 milijarde evrov, medtem ko je ministrski svet predlagal, da bi ti znašali 92,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v svojem predlogu predvidela proračunske odhodke v višini 93,9 milijarde evrov.
Paksasa novi litovski premier
26. 10. 2000 00.00
Litovski parlament je danes izvolil Rolandasa Paksasa za novega premiera Litve. Za Paksasa je glasovalo 79 poslancev, proti je bilo 51, sedem poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Novi premier ima na voljo dva tedna, da sestavi novo vlado.
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Na Dunaju odkrili Prešernov relief
25. 10. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna so danes na Inštitutu za slavistiko dunajske univerze odkrili bronasti relief s pesnikovo podobo, delo letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja Mirsada Begiča. Slovesnosti so se udeležili slovenski zunanji minister Lojze Peterle, slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgel in drugi visoki gosti. Minister Peterle je imel popoldne