upanje
Upanje za mir na Bližnjem vzhodu
25. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski predsednik Jaser Arafat sta se v včerajšnjem telefonskem pogovoru strinjala , da bosta nadaljevala s sodelovanjem za varnost na območju. Pri tem bosta ponovno vzpostavila sodelovanje med območnimi koordinacijskimi pisarnami. Izrael je v četrtek, po eksploziji bombe, ki je ubila izraelskega vojaka, ukazal palestinskim uradnikom, da zapustijo pisarne na jugu Gaze. Palestinci so to zavrnili. Pisarne, ki se običajno nahajajo v izraelskih vojaških postojankah na meji med območji pod palestinskim nadzorom, služijo za humanitarne namene –
Ostan prekinil gladovno stavko
24. 11. 2000 00.00
Profesor piranske pomorske fakultete Iztok Ostan je s tremi predstavniki senata Univerze v Ljubljani - Nikom Tošem, Ludvikom Horvatom in Alojzijem Slavkom Snojem - in z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Stojanom Petelinom v Portorožu podpisal izjavo, s katero so podpisniki ugodili nekaterim zahtevam stavkajočega Ostana. S tem je Iztok Ostan prekinil 46-dnevno gladovno stavko, ki jo je začel zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu.
Visoka komisarka ZN na obisku v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pri Združenih narodih Mary Robinson je davi prispela v Peking. Med dvodnevnim obiskom se bo Robinsova sestala s predsednikom republike in sekretarjem KP Jiang Zeminom in podpredsednikom vlade Qian Qichenom. Pred prihodom visoke komisarke so na sedežu ZN v Ženevi izrazili upanje, da bo Robinsova v Pekingu podpisala sporazum o tehničnem sodelovanju, ki med drugim predvideva usposabljanje kitajskega vojaškega, policijskega in pravnega osebja. V skladu z novim sporazumom naj bi ZN Kitajski nudili tudi svetovalno pomoč pri uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Ostan nadaljuje gladovni protest
17. 11. 2000 00.00
Iztok Ostan nadaljuje gladovni protest. "Namesto odpravljanja krivic me 'iz humanitarnih razlogov' poskušajo odpraviti z miloščino odstavljenemu učitelju," je Ostan v izjavi za javnost komentiral zadnja stališča senata omenjene fakultete. "Kaže, da vodstvo FPP ni doumelo bistva mojega gladovnega protesta. To pa je, da se uredijo kritične razmere na univerzi, odpravijo nezakonitosti, izboljša kvaliteta znanja in zagotovi varnost kritikov takšnega stanja pred sankcijami," je zapisal stavkajoči. "Tri minimalne zahteve za prekinitev gladovnega protesta (nanašajo se na svobodo izražanja kritične misli) sem postavil predvsem zato, da pripravim vodstvo univerze in fakultete, da se opraviči za nezakonitosti in da se na konkretnem primeru pokaže, da so takoj pripravljeni začeti reševati probleme," je opozoril Ostan.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Največji živalski vrt na svetu
15. 11. 2000 00.00
Na jugu Afrike bodo do leta 2003 zgradili največji živalski vrt na svetu. O tem so se namreč sporazumele Južnoafriška republika, Mozambik in Zimbabve. Živalski vrt bo s 35.000 kvadratnimi kilometri največji naravni park na afriškem kontinentu. Če k temu prištejemo še naravne rezervate, ki bodo mejili na nov park, se bo površina parka povečala na skoraj 100.000 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj toliko, kot meri celotna Portugalska. Južnoafriški minister za okolje Valli Moosa je ob podpisu tristranskega sporazuma o izgradnji naravnega parka izrazil upanje, da bo ta postal privlačen predvsem za turiste.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Robertson poziva k spremembam
10. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v danes objavljenem odprtem pismu volilne upravičence v Bosni in Hercegovini pozval, naj na sobotnih splošnih volitvah glasujejo za spremembe in s tem pokopljejo nacionalistično politiko iz preteklosti.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Ostan že 28. dan brez hrane
07. 11. 2000 00.00
Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.
Kmalu vzpostavitev diplomatskih odnosov
04. 11. 2000 00.00
ZDA nameravajo z ZR Jugoslavijo "zelo kmalu" obnoviti diplomatske odnose, morda že prihodnji teden, je včeraj sporočil ameriški State Department. Sicer tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher ni želel govoriti o natančnem datumu, ko naj bi se to zgodilo, vendar pa je nek neimenovani diplomat dejal, da vnovična vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, do katere naj bi prišlo že prihodnji teden, "ni izključena".
Osem tisoč volilcev je za DS premalo
03. 11. 2000 00.00
Ker je Demokratski stranki Slovenije (DS) uspelo zbrati le 8000 glasov volivcev, kar je manj od enega odstotka glasov, ki jih za financiranje zunajparlamentarnih strank iz proračuna določa zakon o političnih strankah, bodo 9. decembra letos organizirali izredni kongres, na katerem bodo preučili tako programska, kot tudi kadrovska izhodišča stranke, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi prenovi organizacijske strukture stranke ter okrepitvi aktivnosti na lokalni ravni, je na novinarski konferenci povedal predsednik DS Mirko Macher. Vodstvo stranke na izrednem kongresu svojega odstopa ne bo ponudilo, dokler se zanj ne ponudi ustrezna alternativa.
Erikkson bi sedel na obeh stolčkih
02. 11. 2000 00.00
Novi angleški nogometni selektor in trener italijanskega Lazia Sven Goran Erikkson je izrazil upanje, da bi v sezoni 2000/01 opravljal obe funkciji. Vodstvo italijanskega moštva je že odločno zavrnilo to možnost in od 52-letnega švedskega nogometnega strokovnjaka strogo zahteva izpolnjevanje vseh pogodbenih obveznosti, medtem ko je Erikkson prepričan, da bi brez večjih težav lahko istočasno sedel na obeh stolčkih.
DeSUS o vstopu v koalicijo
02. 11. 2000 00.00
Na ljubljanski Ježici je potekala seja izvršnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), njegovi člani pa so se odločali o tem, pod kakšnimi pogoji bi stranka upokojencev vstopila v koalicijo z LDS oz. o tem, ali bi se stranka strinjala s sklenitvijo ločenega sporazuma, ki ga kot eno od možnosti sodelovanja z "malimi strankami" omenja prvak LDS in najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek. Sicer pa mora končno odločitev v zvezi s sklenitvijo koalicijske pogodbe sprejeti svet DeSUS.
Hatami na Japonskem
01. 11. 2000 00.00
Iranski predsednik Mohamed Hatami je včeraj prispel na štiridnevni obisk na Japonsko. Danes je po neformalnih srečanjih z japonskim premierom Joširom Morijem izrazil upanje, da bo njegov obisk omogočil odprtje novega poglavja v odnosih med državama.
Srečanje Schüssla in Zemana
31. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je izrazil upanje, da se bo po pogovoru s češkim premierom Milošem Zemanom glede češke jedrske elektrarne Temelin končalo obdobje ledene dobe v odnosu med državama, ki traja že več mesecev. Schüssel je poudaril, da je avstrijsko stališče glede nuklearke Temelin že znano, ni pa hotel izdati podrobnosti pogajanj.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Mesić končuje obisk v Nemčiji
27. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić danes končuje svoj prvi obisk v Zvezni republiki Nemčiji. Včeraj sta ga sprejela nemški kolega Johannes Rau in premier Gerhard Schröder, danes pa se je srečal s predsednikom nemškega bundestaga Wolfgangom Thiersejem.
Pogorevc pisal hrvaškim kolegom
26. 10. 2000 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je poslal pismo pomočniku hrvaškega notranjega ministra, ki je pristojen za uniformirano policijo, ker se kljub dogovoru, ki ga je Pogorevc dosegel s hrvaškim kolegom 4. septembra letos, število nezakonitih prebežnikov s hrvaške ne zmanjšuje.
Praznovanje dneva OZN
25. 10. 2000 00.00
Ob 55. obletnici ustanovitve Združenih narodov so se po vsem svetu zvrstile prireditve, na sedežu svetovne organizacije v New Yorku pa sta generalni sekretar Kofi Annan in predsednik Generalne skupščine Harri Holkeri pozvala voditelje držav k izpolnjevanju obljub, danim na letošnjem vrhu tisočletja. Osrednji del
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Slovenija upa na vabilo v NATO
19. 10. 2000 00.00
Ob razumevanju, da bo odločitev zveze NATO o izdajanju vabil za članstvo temeljila na individualnem presojanju kandidatk in njihovi uspešnosti pri izpolnjevanju ciljev, zastavljenih v akcijskem načrtu za članstvo MAP, je državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič danes v Bruslju izrazil upanje, da bodo članice zavezništva prihodnje leto lahko ocenile, da je Slovenija na vabilo pripravljena.
ZN o razmerah na palestinskih območjih
19. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je pozno sinoči začela izredno posebno zasedanje o valu nasilja na palestinskih ozemljih, ki ga bo nadaljevala danes z 41 napovedanimi govorniki. Prvi dan zasedanja so govorili le predstavniki palestinskih avtonomnih oblasti, Izraela, Senegala in Južnoafriške republike. Palestinski predstavnik Naser al Kidva je Izraelce obtožil, da so v zadnjih treh tednih pobili več kot 90 Palestincev, 3.000 pa ranili. "Prve tri dni izraelske krvave kampanje palestinska stran ni izstrelila niti enega naboja," je dejal palestinski predstavnik. Predstavnik Izraela Jehuda Lancry pa je dejal, da je razprava v generalni skupščini v nasprotju z duhom deklaracije po vrhunskem srečanju v egiptovskem Šarm el Šejku in lahko škoduje prizadevanjem za prekinitev nasilja. Palestinske oblasti je obtožil, da razpihujejo nasilje, ko prek medijev pozivajo k napadom na izraelske državljane. Al Kidva je medtem opozoril, da na vrhu v Šarm el Šejku niso podpisali skupne izjave in da je dogovor poln dvoumnosti. "Ob tem ostaja stalno prisotna bojazen, da Izrael, tako kot doslej, znova ne bo spoštoval dogovorjenega," je dejal palestinski predstavnik v ZN in izrazil upanje, da bo hitra preiskava o vzrokih za zadnji izbruh nasilja pomagala k umiritvi razmer.