upanje
Annan upa na napredek glede Prevlake
17. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v svojem zadnjem poročilu o položaju na polotoku Prevlaka izrazil upanje, da bo sprememba oblasti v Beogradu pomagala ponovno oživiti pogajanja o ureditvi ozemeljskega spora med ZR Jugoslavijo in Hrvaško. Slednja je beograjske oblasti že aprila pozvala k petemu krogu pogajanj, a se ta, kljub sprejemu povabila z jugoslovanske strani, še vedno ni začel. Za mir in varnost na polotoku Prevlaka od leta 1992 skrbi opazovalna misija ZN (UNMOP), v kateri je trenutno 27 vojaških opazovalcev. Annan v poročilu ugotavlja, da v zadnjih treh mesecih na območju Prevlake ni prišlo do hujših kršitev režima UNMOP, čeprav so se manjše kršitve kar vrstile. Največja od teh se je zgodila 26. avgusta, ko je na ozemlje pod nadzorom UNMOP brez pooblastila vstopil hrvaški predsednik s svojim spremstvom, preostale kršitve pa so se zgodile v obliki nepooblaščenih vstopov uradnikov in civilistov z ene ali druge strani. Annan je omenil tudi delno oviranje gibanja pripadnikov UNMOP s strani Hrvaške, ki zahteva, da morajo mednarodni opazovalci pred začetkom patruljiranja pisno obvestiti hrvaške organe. Annan pričakuje, da bo Hrvaška prenehala s takšnim početjem in bo članom misije omogočila brezpogojni dostop.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.
Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.
Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.
Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.
Andrej Umek v Bruslju
09. 10. 2000 00.00
Slovenski minister za okolje in prostor Andrej Umek je danes v Bruslju podpisal sporazum o polnopravnem članstvu Slovenije v Evropski agenciji za okolje, prvi od enajstih unijinih agencij, ki kandidatkam odpira vrata za članstvo še pred njihovim vstopom v Evropsko unijo. Ministri so sporazume podpisali ob robu neformalnega srečanja evropske komisarke za okolje Margot Wallström z okoljskimi ministri iz kandidatk za članstvo, katerega osrednja tema je potek vključevanja in pristopnih pogajanj za okolje, govorili pa bodo tudi o strategijah kandidatk za financiranje okoljskih projektov.
Kučan za Srbijo po evropskih merilih
08. 10. 2000 00.00
Ko bo Srbija izpolnila evropske kriterije, ne bo nobene ovire, da Slovenija ne bo z vsem svojim znanjem in izkušnjami pomagala Srbiji odpirati vrata v evropske ustanove, v Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, v Združene narode in kasneje tudi v Evropsko unijo, če bo srbski narod tako želel, je za radio Zeleni val danes dejal predsednik republike Milan Kučan.
Senjur sklenil obisk na Švedskem
03. 10. 2000 00.00
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur je danes v Stockholmu sklenil dvodnevni obisk, v okviru katerega se je udeležil seminarja o pričakovanjih svetovne ekonomije, včeraj pa se je sestal s švedskim ministrom za trgovino Leifom Pagrotskyim. Sogovornika sta se pogovarjala o dvostranskem gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Kraljevino Švedsko, minister Pagrotsky pa je predstavil tudi stališča in priprave Švedske na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2001.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
Avstrijski državni sekretar v Sloveniji
22. 09. 2000 00.00
Minister za zdravstvo Andrej Bručan je danes sprejel avstrijskega državnega sekretarja za zdravstvo Reinharta Wanecka, ki se s svojimi sodelavci mudi na enodnevnem obisku v Sloveniji. Po besedah ministra Bručana so na pogovorih predstavili strateške usmeritve zdravstvene politike in izmenjali izkušnje glede sistema zdravstvenega zavarovanja. Avstrijski sekretar za zdravstvo je obiskal tudi Klinični center v Ljubljani, kjer se je pogovarjal z generalnim direktorjem Primožem Rodetom.
Evropski dnevi kulturne dediščine v Sloveniji odprti
21. 09. 2000 00.00
Na slovesnosti na Ljubljanskem gradu je minister za kulturo Rudi Šeligo nocoj odprl Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji. V Sloveniji bodo med 21. in 30. septembrom potekali pod geslom Kulturne poti 2000. V akcijo je vključenih 16 mest, kjer so ogleda vredni muzeji, galerije, spomeniki, prenovljene stavbe in ustanove, ki skrbijo za varovanje in restavriranje dediščine. Prireditev v tem okviru bo letos že 82.
Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.
Haider upa na skorajšnjo normalizacijo odnosov z EU
12. 09. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Jörg Haider je v ponedeljek v Zagrebu ocenil, da se napetosti med EU in Avstrijo počasi zmanjšujejo, ob tem pa je izrazil upanje, da naj bi kmalu odpravili sankcije proti Avstriji.
Cene nafte še vedno naraščajo
12. 09. 2000 00.00
Svetovne cene nafte so kljub dogovoru držav članic OPEC o zvišanju proizvodnje ponovno poskočile. V torek dopoldne se je v Londonu vrednost soda nafte vrste brent zvišala za 61 centov na 34,23 dolarja, kar je le nekoliko manj od rekordne vrednosti iz leta 1991. Na borzi v New Yorku pa je cena nafte dosegla 35,83 dolarja za sod, kar je le za cent manj od najvišje ravni v zadnjih 10 letih, in sicer iz časa Zalivske vojne.
Huberjeva odpovedala nastop na OI
12. 09. 2000 00.00
Nemška teniška igralka Anke Huber, varovanka slovenskega trenerja Borisa Breskvarja, je morala v zadnjem trenutku odpovedati nastop na olimpijskem turnirju v Sydneyju. Zdravniške preiskave na ortopedski kliniki so namreč pokopale vsakršno upanje, da bi se poškodba roke, ki jo je Huberjeva staknila v četrtfinalu turnirja dvojic na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku, pravočasno zacelila.
Peterle odgovoril Kučanu
11. 09. 2000 00.00
Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je danes odgovoril na pismo, ki mu ga je 28. avgusta v zvezi z vprašanjem odpoklica petih slovenskih veleposlanikov v tujini pisal predsednik države Milan Kučan. V odgovoru je minister Peterle zapisal, "da se je vselej zavzemal za to, da najvišje položaje v predstavništvih Republike Slovenije v tujini zasedajo ljudje, ki jim je diplomacija poklic",
Nadaljevanje protesta avtoprevoznikov
06. 09. 2000 00.00
Kljub nočnemu dogovoru na pogajanjih med francosko vlado in avtoprevozniki o davčnih olajšavah za dizelsko gorivo, so bili dovozi do
Podpora Clintonovi odločitvi
02. 09. 2000 00.00
V Pekingu so pozdravili odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, da preloži odločitev o vzpostavitvi protiraketnega ščita. Kot je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva, je takšna odločitev racionalna. Izrazil je tudi upanje, da se bo ameriška vlada o tem vprašanju v prihodnje bolj posvetovala z drugimi državami, da bi prišli do odločitve, ki bo v interesu vseh narodov sveta.
Haider se že pripravlja na smučarsko sezono
02. 09. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se že pripravljajo na zimsko sezono. Deželni glavar Jörg Haider je danes predstavil smučarsko karto, ki bo veljala za vsa smučišča na avstrijskem Koroškem in sosednjem vzhodnem Tirolskem. S karto bo mogoče presmučati kar 800 kilometrov belih strmin.
Naslov članka
29. 08. 2000 00.00
Znanstveniki univerze v Tenneseju so predstavili kloniranega telička, ki se je skotil avgusta letos. Millie Millenium je že tretje klonirano govedo, vendar pa so zannstveniki tokrat prvič uporabili posebno tehniko kloniranja. Strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnosti kloniranje krav pripomoglo k zmanjšanju stroškov vzreje krav, saj bodo tako lahko ohranjali le najboljše mlekarice.
Prva vsaditev električnega srca
29. 08. 2000 00.00
Neki Britanec je postal prvi človek, ki ima v srce vsajeno miniaturno električno turbino, je pred dnevi poročal britanski časnik Sunday Times, ki se sklicuje na strokovnjake kardiološkega inštituta v Teksasu. Glavna funkcija turbine v velikosti prsta na roki je potiskanje s kisikom obogatene krvi v aorto. Tim Myers, ki je asistiral pri tej zahtevni operaciji v Oxfordu, je izrazil upanje, da se bo operacija pokazala kot uspešna, saj bodo na ta način lahko pomagali mnogim bolnikom, ki imajo težave s srcem. Sunday Times še piše, da bodo novico o operaciji uradno objavili septembra, podroben potek operacije pa bo mogoče prebrati v medicinski reviji The Lancet.
Odprli Inštitut za pogrešane osebe v BiH
29. 08. 2000 00.00
V Sarajevu so včeraj odprli inštitut, ki bo prispeval k procesu identifikacije žrtev, s tem pa tudi k pojasnitvi usode na tisoče pogrešanih iz vojne v Bosni in Hercegovini. Inštitut za pogrešane osebe je odprl predsednik komisije za pogrešane v nekdanji Jugoslaviji (ICMP), ameriški politik Bob Dole, ob tem pa izrazil upanje, da bo ta projekt tisočem družinam, ki so ujete v preteklosti in se ne morejo zbližati z obljubami prihodnosti, prinesel pojasnilo.
Armenija vrnila Nemčiji 11.000 knjig
25. 08. 2000 00.00
Po 55 letih so iz Armenije v Bremen prepeljali 11.000 knjig, del dragocene zbirke približno 100.000 knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili v nekem rudniku v bližini Bernburga, da bi jih zaščitili pred uničenjem. V zbirki so tudi dragocene in redke naravoslovne knjige ter rokopisi iz 17., 18. in 19. stoletja. Po vojni jih je zasegla rdeča armada in odnesla v Sovjetsko zvezo, kjer so se porazgubile v različnih republikah. Predstavniki nemških knjižnic so si za vrnitev knjig prizadevali več let, upanje za izročitev knjig pa so dobili, ko je Armenija leta 1997 Nemčiji vrnila 600 nemških rokopisov.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Izpustitev tujih talcev v 48 urah?
15. 08. 2000 00.00
Po besedah filipinskih oblasti obstaja veliko upanje, da bodo muslimanski uporniki v prihodnjih 48 urah izpustili tuje talce, ki jih na otoku Jolo zadržujejo že skoraj štiri mesece. Po njihovem je treba opredeliti še končne podrobnosti, helikopterji v bližnji Zamboangi pa so že pripravljeni za polet proti Jolu, kjer bi pobrali talce.