uporaba sile
Še ena smrt med moskovskimi talci
04. 11. 2002 00.00
Število smrtnih žrtev med talci, ki so jih čečenski ugrabitelji več kot dva dni zadrževali v moskovski gledališki dvorani, se je povzpelo na 120. V bolnišnicah je še vedno 149 od več kot 600 osvobojenih talcev, zastrupljenih s plinom, ki so ga uporabili pri osvobajanju.
Vodja inšpektorjev na strani ZDA
05. 10. 2002 00.00
Inšpektor ZN za razorožitev Hans Blix je po pogovoru z ameriškim zunanjim ministrom Colinom Powellom podprl ameriško-britanski predlog resolucije o Iraku. Demokratski senator Robert Byrd pa je poudaril, da ima samo kongres pravico napovedati vojno proti Iraku.
Irak zavrača Blairov dosje
25. 09. 2002 00.00
V kabinetu iraškega predsednika Sadama Huseina so poročilo o Iraku, ki ga je objavil britanski premier Tony Bair, označili za lažno propagando in skupek nedokazanih obtožb.
Bush prepričuje predsednike
06. 09. 2002 00.00
Ameriški predsednik Bush je v okviru prizadevanj za podporo napadu na Irak po telefonu govoril s francoskim kolegom Jacquesom Chiracom, ter z voditeljema Kitajske in Rusije, Jiang Zeminom in Vladimirjem Putinom. V ZDA pa so začeli slovesnosti v spomin na žrtve napadov 11. septembra.
Bush kongresnikom obljubil posvete
04. 09. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je kongresnikom obljubil, da se bo z njimi posvetoval pred odločitivjo o ukrepih proti Iraku. Evropski poslanci opozarjajo, da bi bila enostranska ameriška akcija proti Iraku pogubna, Nemčija ter Rusija pa vojaškim sredstvom nasprotujeta.
Cheney za čimprejšnji napad
27. 08. 2002 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v govoru veteranom v Tennesseeju poudaril, da bi bilo čakanje v zvezi z napadom na Irak uničujoče za ZDA in številne druge države. Ponovno ameriško rožljanje z orožjem pa je naletelo na kritike arabskih držav ter Belgije in Kitajske.
Tuji tisk o napadu na Gazo
24. 07. 2002 00.00
Tuji tisk se v današnjih komentarjih posveča izraelskemu letalskemu napadu na stanovanjsko naselje v Gazi, v katerem je bilo poleg voditelja skrajne palestinske organizacije Hamas v Gazi Salaha Šehada ubitih še štirinajst ljudi, več kot 150 ljudi pa je bilo ranjenih.
Anton Bebler: Jedrske vojne ne bo
11. 06. 2002 00.00
O novi vojaški doktrini ZDA, ki prvič po 2. svetovni vojni predvideva tudi napad in ne le obrambo z jedrskim orožjem, smo se pogovarjali s profesorjem na Fakulteti za družbene vede, Antonom Beblerjem.
Bin Laden verjetno še živi
15. 02. 2002 00.00
Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je dejala, da ameriška administracija domneva, da je glavni osumljenec za lanske teroristične napade na ZDA Osama bin Laden še živ.
Izraelski tanki na Zahodnem bregu
29. 01. 2002 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla v palestinsko vas blizu Betlehama na Zahodni obali in aretirala tri Palestince. Po treh urah so se umaknili. Iz sveta pa prihajajo pozivi k miru.
Nov program razvoja SV
09. 12. 2001 00.00
Slovenska vojska je dobila nov splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja za obdobje med letoma 2002 in 2007.
Jedrsko orožje za boj proti terorizmu?
08. 11. 2001 00.00
Več kot polovica Američanov meni, da bi bilo jedrsko orožje učinkovito sredstvo v boju proti terorizmu, in zatrjuje, da ne bodo zadovoljni, dokler Osama bin Laden ne bo ubit.
Napadi v podporo Severnemu zavezništvu
06. 11. 2001 00.00
Pentagon je sporočil, da so bili zadnji napadi ameriških letal v Afganistanu namenjeni predvsem podpori kopenskim napadom opozicijskega Severnega zavezništva severno od Kabula in južno od Mazar-i-Šarifa.
Stotine žrtev ameriških napadov
18. 10. 2001 00.00
Talibani so ZDA obtožili, da v zračnih napadih v Afganistanu namerno napadajo civilne cilje, od začetka ameriških napadov pa naj bi bilo ubitih več kot 400 civilistov. Medtem se na poseg pripravljajo tudi kopenske enote ameriške vojske.
Tretja noč napadov
09. 10. 2001 00.00
Od 16. ure naprej ameriška letala znova napadajo cilje v Afganistanu, napovedujejo tudi napade podnevi.
Odzivi na napade
08. 10. 2001 00.00
Pri ameriških povračilnih napadih aktivno sodeluje Velika Britanija, EU, Rusija in Izrael pa akcijo podpirajo. Podporo je ZDA izrazilo že okoli 40 držav sveta, precej muslimanskih držav pa je napad obsodilo, med njimi Indonezija, Iran, Irak in Bangladeš.
Sobranje potrdilo spremembe
24. 09. 2001 00.00
Makedonski parlament je v prvem glasovanju potrdil vseh petnajst osnutkov sprememb ustave, ki bodo albanski manjšini v državi podelile več pravic.
Priprave na povračilne ukrepe
24. 09. 2001 00.00
Ameriške enote in letala v okviru priprav na morebitni povračilni napad počasi obkrožajo Afganistan, kjer naj bi se skrival glavni osumljenec za teroristične napade na ZDA Osama bin Laden.
Velika koalicija se krepi
23. 09. 2001 00.00
Po svetu se še naprej oblikujejo stališča glede pomoči in sodelovanja pri povračilnih ukrepih ZDA. Trdnosti Busheve svetovne protiteroristične koalicije se sicer krepi, vendar je še vedno bolj ali manj načelna.
Nato proti terorizmu?
12. 09. 2001 00.00
Nekdanji slovenski obrambni minister Janez Janša je pojasnil morebitne povračilne akcije ZDA in vlogo Nata v terorističnih napadih.
Odzivi na začetek misije
22. 08. 2001 00.00
Začela se je Natova operacija Nujna žetev, med katero bo 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji.
Albanski skrajneži zavzeli tri vasi
02. 07. 2001 00.00
V novih spopadih na severozahodu Makedonije je sinoči umrl vojak makedonske vojske. Albanski skrajneži so v bližini Tetova z granatami obstreljevali položaje makedonske vojske, pri čemer sta bila dva vojaka huje ranjena, eden izmed njiju pa je kasneje podlegel poškodbam. O novih spopadih poročajo tudi z območja Kumanova in Raduše.
Svet Evrope predlaga amnestijo
28. 06. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu je pozvala makedonsko vlado, naj albanskim upornikom ponudi pomilostitev v zameno za predajo orožja. Amnestija ne bi veljala samo za tiste, ki so zagrešili vojne zločine.
Makedonija zanika odgovornost za napad
03. 04. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila ugotovitve notranje preiskave, po kateri makedonski vojaki niso odgovorni za smrt treh civilistov, med njimi ameriškega novinarja, ki so jih pretekli teden v kosovski vasi Krivenik ubile granate z makedonske strani. Komisija strokovnjakov makedonske vojske je ugotovila, da je bila notranjost Kosova izven dosega makedonskega topništva.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Poziv za rešitev krize v Kongu
22. 01. 2001 00.00
Zimbabve, Angola in Namibija, zaveznice Demokratične republike Kongo, so včeraj na vrhu v angolski prestolnici Luanda pozvale k dialogu za dosego miru v tej državi. Angolski predsednik Jose Eduardo dos Santos je menil, da je dialog najbolj korektna pot za uresničitev mirovnih sporazumov iz Lusake, in dodal, da je uporaba sile v DR Kongo upravičena le v primeru obrambe. Poleg Dos Santosa, ki je menil, da sta smrt kongoškega predsednika Laurenta Kabile povzročili zarota varnostnih služb in pomanjkanje opreznosti, sta se vrha v Luandi udeležila tudi zimbabvejski in namibijski predsednik Robert Mugabe in Sam Nujoma. Predsedniki so v sklepni izjavi zagotovili, da bodo obdržali svoje sile v DR Kongo, dokler se v to z minerali bogato deželo ne povrne mir. Iz diplomatskih krogov se je tudi izvedelo, da naj bi se južnoafriške države srečale na vrhu v Mozambiku že to sredo. Prisostvovali naj bi tudi Uganda in Ruanda, ki podpirajo upornike, ki nasprotujejo vladi v Kinšasi.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Elian in oče spet skupaj
22. 04. 2000 17.21
Kubanski deček Elian Gonzalez se je po slabih štirih mesecih na letalskem oporišču Andrews pri Washingtonu danes srečal s svojim očetom Juanom Miguelom. Po nekaterih podatkih naj bi šestletni deček v prihodnjih dneh ostal v letalskem oporišču, ki ga oblegajo horde novinarjev.
Drugi vrh EU in ZDA v Washingtonu
18. 12. 1999 08.58
ZDA in EU so na včerajšnjem drugem letnem vrhu v Washingtonu pozvale k takojšnjemu in trajnemu premirju v Čečeniji ter k začetku političnega dialoga, ki bi pripeljal do trajne rešitve krize. V sporočilu po rednem ameriško-evropskem vrhu, ki je potekal v Beli hiši, so pozvali Moskvo, naj privoli v prihod predstavnikov OVSE, da bi pomagali beguncem v Ingušetiji skupaj s predstavniki UNHCR in Mednarodnega komiteja Rdečega križa. ZDA in EU opozarjajo, da je uporaba sile proti civilistom nesprejemljiva. Finski predsednik Martti Ahtisaari je po srečanju menil, da je Moskva zdaj seznanjena z zaskrbljenostjo Zahoda, in da bi morala krizo rešiti po politični poti.