ustave
Zasedanje pridružitvenega odbora EU
03. 04. 2001 00.00
Na tretjem rednem letnem zasedanju se bo v Ljubljani sestal pridružitveni odbor Slovenije in EU, katerega naloga je nadzor nad izvajanjem Evropskega sporazuma. Tako se bodo predstavniki obeh strani pogovarjali o vseh vidikih njegovega uresničevanja in se dotaknili vrste tem, med drugim denacionalizacije in nakupa nepremičnin, privatizacije bank, konkurence in državnih pomoči ter postavitve Schengenske meje. Vodja slovenske delegacije na srečanju Andrej Engelman pričakuje, da bo sestanek odbora potekal v partnerskem vzdušju in brez pretresov. Evropsko stran bo vodil Jaime Garcia Lombardero, v direkciji Evropske komisije za širitev pristojen za Slovenijo.
Potrebno bo spremeniti ustavo
22. 03. 2001 00.00
Da bi postala članica Unije, bo Slovenija morala še enkrat spremeniti ustavo in to prav njen 68. člen. Gre za člen ustave, ki je že bil spremenjen in dopolnjen s členom o vzajemnosti pri nakupu in prodaji nepremičnin, s katerim so skušali zaščititi naš trg nepremičnin. Prav člen o vzajemnosti pa bo treba zdaj črtati iz ustave.
Sestanek koalicijskih strank
21. 03. 2001 00.00
premier Janez Drnovšek je na danes na sestanek za zaprtimi vrati povabil predsednike koalicijskih partneric Boruta Pahorja, Francija Buta in Janka Kušarja.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Zavel je pomladni veter
19. 03. 2001 00.00
Pomlad je zavela v krajih med Sočo, Savo, Dravo, Muro in Donavo. To pa ni ostalo brez vpliva na visoko politiko v prestolnicah Dunaj in Ljubljana. Zatorej je tudi obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška ob koncu tedna na Ballhausplatzu potekal v izredno prijateljskem ozračju, v današnji izdaji o obisku slovenskega premiera v avstrijski prestolnici uvodoma piše dopisnik nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung na Dunaju Reinhard Olt.
Na Hrvaškem za ustavne spremembe
15. 03. 2001 00.00
Hrvaški parlament je včeraj dosegel strinjanje s predlogom za spremembo ustave, ki omogoča razpustitev županijskega doma, v katerem ima večino opozicija, po tem, ko jim aprila preteče mandat. Zakonodajna predstavniška zbornica je glasovala v korist vladnega predloga, medtem ko je glavna opozicijska stranka HDZ protestno zapustila sejo. Za ustavne spremembe je glasovalo 92 zastopnikov vladajoče koalicije, proti pa so bili trije zastopniki HSP. Nacionalistična HDZ, ki jo je premagala šest-strankarska reformistična koalicija januarja lani, ima še vedno večino v 68-članskem županijskem domu, ki lahko zavlačuje s sprejemom zakona, vendar nima moči, da bi preprečil odredbe. Vladajoča koalicija trdi, da je županijski dom drag in nepotreben. Za ukinitev doma bo potrebna dvotretjinska večina v 151-članskem zastopniškem domu parlamenta. Po ocenah spremljevalcev dogajanja lahko zagotovijo ustrezno večino glasov le tako, da na svojo stran pritegnejo predstavnike manjšin in opozicijsko Stranko sredine.
Bosanski Hrvati razglasili avtonomijo
03. 03. 2001 00.00
Hrvaški narodni zbor je v Mostarju razglasil začasno hrvaško samoupravo na območjih z večinskim hrvaškim prebivalstvom v BiH, spremembo bosansko-hercegovske ustave in reorganizacijo ustroja BiH v tri entitete. V zaključnem dokumentu je zapisano, da hrvaška samouprava ne priznava oblasti BiH in muslimansko-hrvaške federacije.
Filipović uradno predsednik Federacije BiH
28. 02. 2001 00.00
Poslanci Federacije BiH so na današnji seji v Sarajevu z večino glasov Karla Filipovića izvoli za novega predsednika Federacije BiH. Za podpredsednika je bil izvoljen Safet Halilović. Filipovića in Haliloviča je podprlo 43 poslancev, 11 pa se jih je vzdržalo. Novi predsednik hrvaško-muslimanske federacije je izjavil, da se bo skupaj z namestnikom Halilovićem posvetil predvsem izvajanju ustave, posebej ukinitvi vzporednih institucij oblasti v tej entiteti.
Zavržena pobuda za oceno ustavnosti
20. 02. 2001 00.00
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Mirana Ivana Kneza iz Ljubljane na seji dne 1. februarja sklenilo, da se pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti poročila o izidu rednih volitev poslancev v državni zbor zavrže. Poleg tega so se ustavni sodniki odločili zavreči tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sklepa o potrditvi mandata vsem poslancem DZ, izvoljenim na volitvah lanskega 15. oktobra.
Rupel o položaju Slovencev na Hrvaškem
13. 02. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes v Ljubljani sestal s predstavniki Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katerimi se je pogovarjal tudi o dvostranskih odnosih med državama. Po njegovih besedah sta osrednja problema s katerima se trenutno srečujejo Slovenci na Hrvaškem finančne težave in neurejen status slovenskih državljanov na Hrvaškem. Kljub temu pa lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo "pozitivno spremembo".
Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Nova ustava države Vatikan
01. 02. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je danes razglasil nov temeljni zakon mestne države Vatikan, ki je nadomestil starega iz leta 1929. V novem zakonu, ki ima značaj ustave, so sistematično zbrane različne spremembe zakona iz leta 1929. Novi zakon odpravlja vse točke, ki so v nasprotju z novimi normami.
Bush ustanovil versko pisarno
30. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush v Beli hiši je ustanovil posebni vladni urad za javne pobude verskih organizacij, ki naj bi omogočili verskim skupnostim pot do državnih subvencij, zlasti za programe preprečevanja alkoholizma, odvisnosti od drog, brezdomce in druge pereče socialne vsebine. Bush je s to potezo po mnenju nekaterih prestopil mejo, ki je doslej ločevala državo in cerkev. Odvetniki že razmišljajo, da bi podali pritožbo zaradi kršitve prvega amandmaja ameriške ustave. Bush je včeraj skupaj s 35 verskimi voditelji podpisal odredbo za ustanovitev verske pisarne. Bush je tudi podpisal odredbo, ki naj bi po njegovih besedah odstranila regulativne prepreke, "ki privatne skupine odvračajo od sodelovanja z vlado". Izdal je tudi navodilo, da naj pravosodni oddelki, oddelki za razvoj urbanih sredin, zdravstvene službe, oddelki za delo in izobraževanje v 45 dneh odprejo verske centre in na ta način pomagajo spremeniti regulativo, ki preprečuje da bi se verske organizacije ukvarjale s socialno pomočjo. Bush je dejal, da "vlade na tem področju sicer ne morejo zamenjati dobrodelne in lokalne organizacije, vendar lahko bistveno prispevajo k reševanju socialnih problemov, kot so to že dokazali". Dejal je še, da ne bodo podpirali verskih aktivnosti teh skupin, ampak le aktivnosti, ki pomagajo razreševati socialno problematiko. Bush bo takšno zakonodajo danes predstavil ameriškemu kongresu. V predlogu naj bi bila tudi razširjena možnost, da lahko odslej vsi davkoplačevalci z donacijami zmanjšajo svojo davčno osnovo. V Beli hiši zaenkrat nimajo končnih ocen o stroških takega projekta, vendar je Bush med predsedniško kampanjo ocenjeval, da bi za socialne programe v desetih letih potrebovali okoli 23,9 milijarde dolarjev. Bushevo dejanje pa je že sprožilo hiter odziv med skupinami, ki se zavzemajo za ostro ločnico med cerkvijo in državo. Po njihovem mnenju je Busheva javna politika napačna, s stališča ustave pa katastrofalna. Razmišljajo celo o tožbi na podlagi kršitve ustave. Po mnenju nekaterih predstavnikov religij pa takšna politika omogoča versko diskriminacijo, saj ne določa, da morajo verske ustanove s pomočjo takih programov poskrbeti tudi za pripadnike drugih veroizpovedi. Zagovorniki načela ločitve cerkve od države zatrjujejo, da se bo Busheva zamisel razblinila, saj predstavlja podpiranje prozelitizma, pa čeprav le posredno. Menijo, da bo vsaka verska dobrodelna organizacija podlegla "skušnjavi" in denar porabila ne le za javne programe, ampak tudi za širjenje svojega verskega izročila.
V Sloveniji sta dve manjšini
21. 01. 2001 00.00
Ko je predsednik hrvaškega sabora Zlatko Tomčić slovenskemu kolegu Borutu Pahorju v četrtek predlagal, da bi Slovenija priznala obstoj Hrvatov z recipročno zakonsko rešitvijo, kot je to lani z uvrstitvijo Slovencev v hrvaški ustavni zakon o manjšinah storil sabor, se je takoj slišal komentar, da to ni mogoče, je v današnji vesti, v kateri piše o obstoju hrvaške manjšine v Sloveniji, zapisal dopisnik hrvaške tiskovne agencije Hina v Ljubljani Luka Fiamengo.
Koštunica za federacijo Srbije in Črne gore
10. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Beogradu predlagal spremembo ustave ZRJ, po kateri bi nastala federacija, ki bi imela izključne pristojnosti na področju zunanjih zadev, obrambne, monetarne in carinske politike ter bi urejala osnove gospodarstva.
Redni kongres SDS predvidoma v maju
06. 01. 2001 00.00
Svet Socialdemokratske stranke Slovenije je na včerajšnji za javnost zaprti seji analiziral izide jesenskih parlamentarnih volitev ter sprejel dokument, ki vsebuje sklepe v zvezi z aktualnimi razmerami, v katerih se je znašla stranka. Po mnenju sveta SDS je program, ki ga je stranka sprejela na zadnjem kongresu leta 1999 v Portorožu, ustrezen, vendar pa po kongresu niso uspeli uveljaviti večinskega volilnega sistema - slednjega so opredelili kot ključni instrument za uresničevanje programa. Na podlagi te ugotovitve je svet naložil vsem strankinim organom, naj pričnejo s pripravami na sedmi redni kongres stranke, ki naj bi bil po četrtkovi odločitvi izvršilnega odbora SDS maja letos. Kot je po nocojšnji seji dejal predsednik SDS Janez Janša, bodo na kongresu poleg volitev vodstva med drugim sprejemali nekatere dopolnitve programa ter statuta stranke.
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Lastna država je odgovornost
24. 12. 2000 00.00
Po slavnostni seji državnega zbora je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma osrednja državna počastitev 26. decembra, dneva samostojnosti. Slavnostni govornik, predsednik vlade Janez Drnovšek, ki je sicer povzel zgodovinsko pot Slovencev do samostojnosti in neodvisnosti, je poudaril, da lastna država ni samoumevna, je pa velika odgovornost. "To, kar smo uspeli dobiti pred desetimi leti, ni nekaj, kar bi nam v zgodovinskem in svetovnem kontekstu povsem samoumevno pripadalo. Zelo dolgo smo čakali na to. Zato bi bilo prav, da svojo državo cenimo in spoštujemo. Da jo napravimo čimboljšo in prijazno, čim bolj odprto in dosegljivo vsem državljanom."
Devetletnica sprejema ustave
23. 12. 2000 00.00
Na današnji dan je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za dan ustavnosti. Za dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Večje število skrajnih desničarjev
22. 12. 2000 00.00
V Nemčiji se je število nasilnih skrajnih desničarjev v primerjavi z lanskim letom povečalo za pet do deset odstotkov, ocenjuje nemški Urad za zaščito ustave. Lani se je število nasilnih neonacistov v primerjavi z letom 1998 povečalo za deset odstotkov na 9000 tisoč.
Jutri obletnica sprejema ustave
22. 12. 2000 00.00
Na jutrišnji dan, 23. december, je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti. Za Dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
Ostre kritike Annanovega predloga
22. 12. 2000 00.00
Predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana o preureditvi Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo Srbije, Črne Gore in Kosova so ostro zavrnile vse tri strani. Vojislav Koštunica je ob tem izjavil, da je Jugoslavija federativno urejena država, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, Kosovo pa je le del Srbije. Predsednik jugoslovanske vlade Žižić pa je Annanov predlog označil kot kršitev diplomatske kulture, ter poudaril, da nihče ni pristojen za sprejemanje ustave ZRJ.
Beblerjeva ni dobila podpore
19. 12. 2000 00.00
Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.
Razveljavili del zakona o dedovanju
15. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o dedovanju (ZD) v delu, ki se nanaša na dedovanje družbene skupnosti po zapustniku, ki je prejemal socialno pomoč. Ustavno sodišče meni, da je določilo, po katerem ob smrti zapustnika del zapuščine v vrednosti prejete pomoči postane družbena lastnina, nesorazmerno interesu, ki ga varuje, saj je možno varstvo pravic dajalca pomoči zagotoviti tudi na blažji način.
Ciampi praznuje 80. rojstni dan
09. 12. 2000 00.00
Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi praznuje danes 80. rojstni dan. "To bo dan kot vsak drugi, tako kot je bilo vedno doslej v mojem življenju," je dejal Ciampi, ki prejema čestitke tako iz Italije kot iz celega sveta. Kot so povedali Ciampijevi sodelavci, je najlepše darilo prišlo iz Nice, kjer so voditelji držav in vlad Evropske unije razglasili listino EU o temeljnih človekovih pravic. Italijanski predsednik si je namreč z vsem srcem prizadeval za sprejetje listine, temelja bodoče evropske ustave.
Predsednik DZ sprejel delegacijo SE
06. 12. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je danes sprejel delegacijo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope, ki je na tridnevnem obisku v Sloveniji. Gostje so predstavili namen obiska, ki je priprava poročila za Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope o uresničevanju lokalne in regionalne demokracije v Sloveniji.
Fischer jutri v Sloveniji
06. 12. 2000 00.00
Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer bo jutri prispel na tradicionalni zasebni delovni pogovor s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom. Iz urada predsednika Kučana so sporočili, da naj bi sogovornika v Ljubljani izmenjala poglede na aktualna dogajanja v obeh državah ter dvostransko in multilateralno sodelovanje. Po pogovorih, ki bodo pozno popoldne, je v Vili Podrožnik predvidena izjava za javnost. Fischer prihaja na obisk v Slovenijo prav v času, ko so se v avstrijski javnosti ponovno pojavile že večkrat slišane zahteve, da bi vstop Slovenije v Evropsko unijo pogojili z odpravo Avnojskih sklepov.
Verheugen o odpravi Avnojskih sklepov
04. 12. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je glede zahtev, da bi EU pogojila vključitev Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov, ki so se pojavile v avstrijski javnosti, dejal, da ne bi smeli "zahtevati, da bi države spreminjale svoje ustave". "Tudi Avstrija in Nemčija nista spremenili zakonov iz časa nacizma. Vendar mora praktično uveljavljanje pravne ureditve iz preteklosti ustrezati evropskih pravnim normam. Zakonodaja, ki ureja odškodnine, ne sme biti diskriminatorna," je dejal Verheugen in priporočil Avstriji "izjavo o spravi" s sosedo. "Potrebno bi bilo skupaj premostiti preteklost," je objavljeno na spletni strani slovenske redakcije avstrijskega radia in televizije (OeRF).
Mancino odgovoril Kučanu
25. 11. 2000 00.00
Predsednik italijanskega senata Nicola Mancino je v odgovoru na pismo, ki mu ga je v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji 13. novembra poslal slovenski predsednik Milan Kučan, zapisal, da ni pogojev, da bi senat sprejel zakon pred začetkom razprave o proračunu.